V soboto, 29. julija 2023, je bil za Anamarie Koražija in Davida Drofenika prav poseben dan. Njuni poti sta združila v eno in tako sta postala gospod in gospa Drofenik.
Anamarie je po poklicu profesorica razrednega pouka, David pa je kmetijski inžinir. Sedaj skupaj vodita domačo kmetijo in vzgajata njunega dve leti in pol starega sinčka. Zakonca Drofenik sta se spoznala že kar nekaj časa nazaj, na gasilski veselici v Lokarjah, kjer nikakor nista mogla odlepiti oči drug od drugega. Njuna iskrica pa je s časoma zanetila tudi ogenj ljubezni. Zaročila sta se secer že kar nekaj časa nazaj, ko je David zbral pogum in sredi resnega pogovora Anamarie rekel, da se morata pogovoriti, da se morajo stvari spremeniti in da ne želi več, da je le njegova punca. »Seveda so me besede močno šokirale in ostala sem brez besed, saj mi ni bilo jasno, zakaj. Nato pa se je obrnil in s prstanom pokleknil ter dejal, da ne želi, da sem njegova punca, ampak bi rad, da sem njegova žena.« Zgodba se je, čeprav v solzah, dobro končala, nam zaupa nevesta.
Že drugič zaroka
Seveda sta bila oba takrat še študenta in sta kmalu ugotovila, da bosta morala kar malo privarčevati, preden bo napočil njun poročni dan. Med vsem tem se jima je rodil tudi čudovit sinček Nikolaj in tako so se stvari spet malce zamaknile. Nato pa se je letošnjega januarskega večera med večerjo ob svečkah, ob njunem “domačem zmenku“, David ponovno opogumil in Anamarie ponovno zaupal, da bi rad še letos izpeljal eno veliko in posebno željo. Takrat je ponovno vprašal, če bi se želela letos poročiti. Seveda je Anamarie ponovno privolila in kmalu sta šla v akcijo s poročnimi pripravami.
Kmalu za tem, ko sta poiskala gostišče, muzikante, fotografa in snemalce in uskladila datum z njimi, sta počasi šla na lov tudi za cvetličarko, oblekami, prstani in vsemi podrobnostmi, ki jih je potrebno urediti. V veliko pomoč so jima pri pripravah bili vsi domači – starši, sestre z družinami, obe priči in njune družine. »Brez njih si niti ne predstavljam. Vsak je prevzel kakšno odgovornost, vsak je kaj “zrihtal” in pripomogel k čudoviti pravljici. Dejansko sva se dobre pol leta pred datumom poroke odločila, da se bova poročila, kar je že kar pozno in je marsikaj že zasedeno. Ko ti teče v grlo voda, ta pripomore h temu, da se za kakšno stvar hitreje odločiš in ne odlašaš toliko, kot bi sicer, in pri nama se je izkazalo, da sva se dobro odločila,« pripovedujeta zakonca.
Presenetili so Podokničarji
Njun poročni dan bi zakonca lahko opisala kot sanjski. Njuna edina želja je bila, da se imajo lepo, da so obredi ganljivi in pristni in da za tem sledi prava zabava, kjer se bodo vsi zabavali. In res je bilo temu tako. Večer pred poroko je Anamarie skupaj s sinčkom preživela na svojem domu, na Ponikvi, kjer so jo presenetili tudi Podokničarji. Poskrbeli so, da je pritekla tudi kakšna solzica, ampak smeha, veselja in dobre kapljice ni manjkalo. Na poročno jutro so imeli lep, skupni družinski zajtrk, kjer so se v miru pripravili na lep dan, ki jih je čakal. Temu so sledile priprave in kmalu je bila ura že 12, ko se je na njenem domu zbrala nevestina žlahta, kmalu za tem pa so prispeli še ženin in njegovi svatje.
Ansambel Grand kvintet je poskrbel, da dobre glasbe ni manjkalo. Malo so se poveselili in okrepčali, nato pa so se odpravili v cerkev sv. Martina na Ponikvi. Poročil ju je duhovnik Mitja Markovič iz Šentjurja, ki je naredil mašo res pristno, posebno, ganljivo in res njuno. Za glasbo sta poskrbela nevestina sestra Klara in njen fant Marko, ki z glasovi krasita marsikatero poroko, za mladoporočenca Drofenik pa je bilo to še toliko bolj posebno. Pridružila se jima je tudi nevestina sestra Ema z violino, kar je še polepšalo vse skupaj. Kot presenečenje pa je bil tudi duet Klare in nevestine priče Saše, kar ima za mladoporočenca še poseben čar in izredno velik pomen. »Bilo je res posebno, ganljivo in čudovito,« dodajata. Tudi pri ostalih delih maše so sodelovali njuni bližnji, kar jima je res veliko pomenilo. Po cerkvenem delu je zunaj sledila majhna pogostitev, nato pa odhod proti Rogatcu, v gostišče Pod Goro.
Plesali vsi svatje
Tam je mladoporočenca in svate čakal še civilni obred, nato pa zabava z Mladimi korenjaki. Postrežba in prijaznost gostišča sta bili vrhunska, Mladi korenjaki pa so po besedah mladoporočencev ‘razturali’. Imeli so se točno tako, kot sta si zaželela – pristno in lepo. Zabavo so popestrili tudi domači s kvizom Lepo je biti Drofenik, kjer so izzvali povabljene, da ugotovijo, koliko nevesto in ženina zares poznajo. »Bilo je res lepo, ganljivo in zelo zabavno. Plesala sva ves večer, vtisi najinega poročnega dne so bili prisotni še ves teden po poroki.«
»Spomnim se enega trenutka, ko sva spet prišla na vrsto midva, da sva skupaj zaplesala in sva oba drug drugemu rekla, da kako nama je lepo in kako je noro in da bi kar zamrznila cel dan v en trenutek. Še vedno, ko gledava nazaj, nama je enako, kot tisti trenutek med plesom – z eno hvaležnostjo, da nama je bilo dano, krasen dan, čarobna in pristna, ganljiva poroka, na katero naju najin spomin večkrat spomni in obudi trenutke, ki so zdaj že za nama.« Sama nista pričakovala, da bo tako zelo lep in pristen njun poročni dan. Še vedno jima ob spominu priteče kakšna solzica sreče. »Vsekakor sva znova videla in spoznala, da naju obkrožajo izjemni, izjemni prijatelji, znanci in družina, na katere se lahko zaneseva ne glede na uro, ne glede na del dneva, so nama v veliko oporo in sva izjemno vesela, da naju in najino družino obkrožajo takšni ljudje.«
Mladoporočenca sta hvaležna vsem, ki so tako ali drugače prispevali k njunemu čudovitemu dnevu. »Sej vem, da govorim v superlativih, vendar res ne vem, kako naj to opišem. Nama je bilo res noro, noro lepo! Nikoli si nisem mislila, da je lahko tvoja lastna poroka tako noro dobra. Navadno vsi zelo strašijo, kako si živčen, pa vseeno ne veš, kako se bo dan iztekel, pa kako bodo svatje za akcijo, pa če se bo morda kaj zakompliciralo. Tu je pa res šlo vse gladko in lepo. Zbudila sem se malo živčna, ampak v sekundi, ko so se začele priprave, je vse izginilo in bilo je res čarobno, ganljivo in nepozabno.«
Tudi mi vama želimo vse dobro na vajini skupni poti. Naj ogenj vajine ljubezni nikoli ne ugasne. Pa srečno! (Tjaša Ferlež)
