Šentjur, 20. 3. 2026 – Na predvečer dneva poezije sta organizatorja dogodka, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Šentjur in Knjižnica Šentjur, pripravila literarni večer s Ferijem Lainščkom. Občinstvo je spremljalo pogovor z avtorjem, ki ga je spretno vodila Nina Gradič Planko. Dotaknila sta se njegovega življenja, začetkov ustvarjanja, njemu ljubega Prekmurja ter poezije, ki je v zadnjih desetletjih našla pot tako do bralcev kot do poslušalcev uglasbenih pesmi. Večer je potekal kot preplet pogovora in glasbenih interpretacij njegovih besedil, ki sta jih spretno interpretirala Jure Godler in Blaž Pavlič.
O prvi ljubezni in prvi pesmi
Del večera je bil namenjen pogovoru o njegovih začetkih. Lainšček je povedal, da je prvo pesem napisal že v prvem razredu osnovne šole, pozneje pa je bila ena njegovih zgodnjih pesmi objavljena tudi v pionirskem tisku. Ob tem je poudaril, da se je pisanje začelo zelo zgodaj in da je bilo povezano z osebnim doživljanjem sveta, ne z načrtnim razmislekom o literarni poti.
Velik del pogovora je bil posvečen njegovemu otroštvu na Goričkem. Spregovoril je o odraščanju v stari panonski hiši, kjer v njegovih rosnih letih ni bilo elektrike, ter o skromnih razmerah, v katerih je preživel del otroštva. Ti spomini po njegovih besedah niso pomembni le osebno, ampak tudi ustvarjalno, saj se je v svojih delih pogosto vračal prav v ta prostor in čas. Omenil je tudi pomen domače hiše in prizadevanja, da bi se ta ohranila kot del kulturnega spomina.
Posebno mesto v pogovoru je imelo Prekmurje oziroma panonski svet, ki ga Lainšček že dolgo postavlja v središče svojega pisanja. Poudaril je, da ljudje z ravnice svet doživljajo drugače. Po njegovem v ravnici vse izgleda dlje, človek pa se bolj zaveda svoje majhnosti. Prav iz tega naj bi izhajala posebna občutljivost, mehkoba in tudi neka melanholija, ki jo pogosto povezujemo s panonskim prostorom. Ob tem je dodal, da ta občutja niso nujno negativna, saj so z njimi povezani tudi toplina, veselje in občutek pripadnosti.
Ko izbereš poezijo namesto službe
Lainšček je večkrat poudaril tudi pomen notranje drže. Dejal je, da je bilo njegovo življenje v veliki meri sestavljeno iz trenutkov, ko je znal jasno reči »ne«. Prav to se mu zdi pomembno tudi danes, ko po njegovem opažanju mnogi te jasnosti nimajo več. V nadaljevanju je govoril še o sodobni podobi sveta in o tem, da je svet medijsko pogosto prikazan bolj črno, kot ga sam doživlja na svojih poteh in srečanjih z ljudmi. Izpostavil je, da med ljudmi še vedno prepoznava veliko dobrote, odprtosti in pripravljenosti pomagati.
Pomemben del večera je bil posvečen poeziji. Lainšček je povedal, da ljubezenske poezije ni mogoče napisati brez resničnega doživetja in da takšne pesmi ni mogoče preprosto izmišljati. Nekaj teh poudarkov je povezal tudi s pripovedjo o konkretnih ljudeh in življenjskih zgodbah, iz katerih so nastale njegove pesmi. Ob tem je govoril še o vetru kot simbolu svobode, nemirnosti in nečesa, česar človek ne more povsem ujeti ali nadzorovati.
Uglasbene pesmi
Na literarnem večeru, ki je nosil naslov Ne bodi kot drugi, sta se moderatorka dogodka in Lainšček dotaknila tudi uglasbenim besedilom. Spregovoril je o sodelovanju z različnimi glasbeniki, posebej pa o povezavi z Ditko, ki je njegovo poezijo približala tudi širšemu občinstvu. Opisal je, kako je do sodelovanja prišlo spontano, in poudaril, da pesem zares zaživi takrat, ko se besedilo, glasba in interpretacija povežejo v celoto. Organizatorji pa so spretno pripravili glasbeni vložek, Ditrkinih pesmi, za katere je besedila napisal prav Lainšček. Njene pesmi pa je odlično zapela Sara Godler, na klavirju pa jo spremljala pianistka Klara Mestek.
Literarni večer s Ferijem Lainščkom je tako ponudil predvsem vpogled v ozadje njegovega ustvarjanja. V ospredju niso bili le naslovi knjig in nagrade, ampak prostor, iz katerega je njegovo pisanje zraslo: otroštvo, panonska pokrajina, spomin, ljubezen in odnos do sveta. Prav to je dogodku dalo vsebino, ki je presegla običajno predstavitev avtorjevega opusa. (Jure Godler, foto Tomi Šentveter in Urška Godler)
