Na Skomarju že petindvajseto leto pripravljajo literarne večere, na katerih se predstavijo ustvarjalci, ki pišejo in objavljajo različna literarna dela. Izvedbo teh večerov omogočajo Kulturno umetniško društvo Vladko Mohorič Zreče, družba Weiler in posamezniki prostovoljci, ki poskrbijo, da dogodki na hribovitem in idiličnem Skomarju obiskovalcem ostanejo v lepem spominu. Na 192. večeru z naslovom Pomladno prebujanje se je predstavila Šentjurčanka Lučka Palir. Pogovor z njo je vodila Majda Labotar, tudi pisateljica, sicer pa ena od organizatorjev in voditeljica skomarskih večerov od vsega začetka naprej.
Palirjevo je takole predstavila: Lučka Palir iz Šentjurju je po poklicu učiteljica razrednega pouka in šolska knjižničarka. V domačem kraju se ljubiteljsko udejstvuje v Literarnem društvu Šentjur, kjer je predsednica od leta 2012. Je tudi članica Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Pritegne jo več vrst umetnosti: literarna, likovna, gledališka in filmska. Obožuje stripe, stand up predstave in pestre debate z zanimivimi ljudi. Je na strani humorja.
Rada si širi obzorja znanja in sposobnosti razumevanja ljudi. Je družinska mediatorka. V prostem času se rada sprehaja v naravi, saj jo ta najbolj pomirja. Sprošča jo vrtnarjenje, izdelovanje venčkov in aranžmajev, brez slabe vesti pa rada občasno tudi lenari. Pesmi piše že trideset let. Svoje samostojne izdaje še nima. Pred desetimi leti se je že predstavila v Skomarski hiši. Lučka sledi kulturnemu ustvarjanju svojega očeta Rada Palirja, ki je ob pesništvu opravljal poslanstvo literarnega urednika, lektorja, svetovalca in mentorja mladim literatom.
Večer je minil ob prebiranju pesmi, pogovoru, na koncu pa tudi ob zahvalah poslušalcev, ki so s Palirjevo povezani na različne načine – od petja do literature. Avtorica je bila ponosna na mnogoštevilno udeležbo, med občinstvom je bilo kar nekaj mladih in tudi otrok. Za glasbeno popestritev sta poskrbeli Ariela Medved (saksofon), učenka Glasbene šole Zreče in solopevka Danaja Hren. Ob zaključku je zbranim namenil besede tudi Martin Mrzdovnik, predsednik društva Vladko Mohorič. (A. R., foto: M. Mrzdovnik)
Metuljčica
(Lučka Palir)
In kliči me metuljčica,
ker moja krila utripajo hitreje,
kadar letim prosta
proti luči.
V dan izlij skrivnost noči,
koktajle, sveče in ostalo romantično navlako,
poslušajva le odmeve dobrih starih besed.
Odkrila sva se in ne odvrnila pogledov.
Bila sva dva, kot sva vedno želela.
Leziva na cvet,
naj bo sedmi dan, ne počniva ničesar.
Najina krila so si blizu,
izmenično zamahujejo,
v vročem poletju se z njimi hladiva.
Žalost bo vklenila srci
pred zadnjim poljubom.
Zato se ga izogibava, misleč, da tako ne bo bolelo.
A slovesi so razkroj preteklosti in hkrati njen pečat.
Morda ne boli, a malo zapeče.
In kliči me metuljčica,
ko letim stran od tebe,
prosta proti luči.
