Šentjur, 18. 3. 2026 – Ob 100-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Razglasitev predstavlja pomembno podporo krepitvi prepoznavnosti pesnika s Krasa ter hkrati poklon njegovemu izjemnemu opusu, ki je zaznamoval slovensko literaturo 20. stoletja in ostaja aktualen še danes. Dogodek v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur sta organizirala JSKD OI Šentjur in OŠ Franja Malgaja Šentjur. Pesnika, ki je bil veliko naprednejši kot čas v katerem je živel so obudili mladi igralci Teatra (nade)budnih, ki delujejo v okviru OŠ Franja Malgaja Šentjur. Gledališka skupina vsako leto združi učence z zanimanjem za gledališko ustvarjanje. Nadebudni pa delujejo pod mentorstvo učiteljice slovenščine Bojane Potočnik.
Teater (nade)budnih na šoli deluje kot prostor ustvarjalnega izražanja, v katerem sodelujejo učenci, ki jih zanima gledališče, hkrati pa znajo opazovati svet okoli sebe in se nanj odzivati. Kot poudarjajo ustvarjalci, v skupino ne vstopajo le mladi igralci, temveč »budni« posamezniki – tisti, ki s svojim razmišljanjem in občutljivostjo prispevajo k skupnemu ustvarjalnemu procesu. V preteklih letih je skupina, seveda z različnimi mladimi igralci, dosegla tudi pomembne uspehe na srečanjih gledaliških skupin Slovenije, kjer se je večkrat uvrstila na državno in regijsko raven. Tokratni projekt nadaljuje njihovo tradicijo uprizarjanja poezije in avtorskih gledaliških pristopov.
Pred svojim časom
Točno na dan rojstva Srečka Kosovela – 18. marca, so se mladi igralci predstavili z avtorskim projektom Živel sem dvakrat silneje. Bojana Potočnik je pod projekt podpisana kot avtorica projekta, režiserka in dramaturginja se je tako poklonila življenju in delu enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. V dobrih 35 minutah mladi igralci skozi poezijo in odrski izraz odpirajo vprašanja, ki jih je Kosovel zastavljal že pred stoletjem, a ostajajo aktualna tudi danes.
Osrednji motiv predstave je Kosovelova misel, ki jo mladi ustvarjalci postavljajo v današnji čas. Pesnik, ki je živel le nekaj več kot 22 let, je za seboj pustil izjemen opus več kot 1400 pesmi, njegove ideje pa še vedno nagovarjajo sodobnega človeka. V predstavi posebej izstopa poudarek na njegovem humanizmu in kritičnem pogledu na družbo. Kosovelova vprašanja o vrednotah, denarju in smislu življenja so umeščena v kontekst današnjega sveta, kjer se tudi mladi pogosto soočajo z negotovostjo in občutkom zmedenosti. Prav zato ustvarjalci izpostavljajo, da njegova poezija mladim ponuja oporo in pogum.
Pri ustvarjanju so sodelovali učenci kot igralci in zbor, ki skupaj oblikujejo odrsko celoto. V ospredju ni klasična zgodba, temveč preplet pesniških besedil, kolektivnega govora in odrskih podob. Takšen pristop omogoča, da Kosovelova poezija zaživi na drugačen način – kot skupinska izkušnja, ki presega individualno interpretacijo. Predstavo dopolnjujejo tudi glasbeni in zvočni elementi, ki ustvarjajo atmosfero in podpirajo besedilni del. Eden ključnih poudarkov predstave je vprašanje, komu so danes namenjene pesnikove besede. Odgovor, ki ga ponuja uprizoritev, je jasen: mladim. Tistim, ki iščejo svoj prostor v svetu in se soočajo z vprašanji prihodnosti. Projekt tako ni le poklon Kosovelu, ampak tudi izraz generacije, ki v njegovih besedah prepoznava lastne dileme. S tem predstava presega zgolj obeležitev obletnice in postaja aktualen komentar časa. (Jure Godler)
