15.3 C
Šentjur
19/07/2019
sentjur.net

Notranje meje so nastale zato, ker naše zunanje meje niso učinkovito varovane.

Romana Tomc je bila leta 2011 izvoljena poslanka na listi stranke SDS, podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije in leta 2014 izvoljena poslanka v Evropski parlament. V različnih odborih se ukvarja z zaposlovanjem in socialnimi zadevami, z ugotavljanjem pranja denarja, izogibanja davkov in davčnih utaj ter z ostalimi ekonomskimi in monetarnimi zadevami.

Romana Tomc ob Slivniškem jezeru

Bila ste evroposlanka v iztekajočem se petletnem mandatu. Kako ocenjujete vaše delo?

Bilo je zanimivo in hkrati tudi uspešno. Moj slogan, ko sem prvič kandirala pred petimi leti, je bil Več Evrope v Sloveniji in več Slovenije v Evropi. Šele danes se zavedam, kako dobro je bil izbran ta slogan. 

S katerimi izvedenimi projekti se lahko pohvalite?

Moj najpomembnejši projekt je pregled učinkov delovanja največjega evropskega projekta za zaposlovanje mladih – jamstvena shema za mlade, kamor je EU za naprej namenila več kot 7 milijard evrov za zaposlovanje mladih. Želeli smo vedeti, ali se je ta denar v evropskih državah porabil učinkovito. Jaz sem pregledovala, ali to deluje ali ne. V splošnem je bil to eden bolj uspešnih programov, ki je imel pozitivne učinke, saj se je brezposelnost mladih znižala na rekordno raven. Od moje ocene tega programa je bilo odvisno, ali bo Evropski parlament podprl nadaljnji obstoj tega programa in povečanje sredstev. Zaradi mojega priporočila se bo ta odličen program še izvajal.

V medijih smo lahko prebrali tudi o znižanju višine avstrijskega otroškega dodatka za delavce, ki se vozijo na delo v Avstrijo. Nam lahko kaj poveste o tem?

Na Evropsko komisijo sem naslovila pismo, kjer sem se najprej uprla predlogu diskriminatorne avstrijske zakonodaje. Avstrija je kasneje tudi sprejela zakon, s katerim diskriminira otroke delavcev migrantov, ki se vozijo na delo v Avstrijo. Ti so od 1. januarja upravičeni do nižjega otroškega dodatka, kot ga Avstrija izplačuje otrokom, ki bivajo v Avstriji. Pri sporni zakonodaji gre torej za kršitev enotnega trga EU in za kršitev pravic, ki jih imajo evropski državljani kot delavci migranti. Pravila temeljijo na načelih enotnega trga, iz katerih izhaja, da se morajo za enake vplačane prispevke iz dela pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Komisija je podala jasno sporočilo, in sicer, da Pogodba prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Zaradi tega ja Avstrija dobila uradni opomin, če se pa Avstrija ne bo odzvala, jo lahko Evropska komisija toži pred Sodiščem EU.

Zelo aktivni ste bili tudi v razpravi o pranju iranskega denarja v Novi ljubljanski banki? 

Predsednik odbora PANA je povzel, da je do pranja denarja v primeru NLB očitno prišlo, da pa so sedaj na vrsti slovenske institucije, ki naj zadevo preiščejo in pridejo stvari do dna. 

Razprava o finančnem škandalu NLB je bila izvedena tako v slovenskem kot evropskem parlamentu. Za novo točko na dnevnem redu Evropskega parlamenta je bilo potrebno vsaj pol leta zbiranja dokaznega materiala, člankov, izsledkov in pričevanj. Na razpravi so ugotovili, da je do pranja denarja prišlo, vendar Evropski parlament ni policija, tožilstvo ali sodišče. Predsednik odbora PANA je povzel, da je do pranja denarja v primeru NLB očitno prišlo, da pa so sedaj na vrsti slovenske institucije, ki naj zadevo preiščejo in pridejo stvari do dna. 

Znani ste tudi po tem, da ste številnim mladim ponudili, da delajo za vas v vaši pisarni evroposlanke?

Mogoče to ravno ni nek dosežek po strokovni plati, ampak drži. V moji pisarni je bilo v tem mandatu zaposlenih 40 stažistov, ki so za svoje delo prejeli plačilo. Ti mladi so dobili svojo prvo izkušnjo z vpogledom v delovanje evropskih institucij. Ob enomesečnem delu so bili vsi zelo navdušeni. 

Po volitvah se bodo karte v EU, v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji, odborih močno premešale. Prišli bodo novi obrazi, različne politične prevlade. Kako bo to vplivalo na Slovenijo oz. idejo o Evropski uniji?

Prav gotovo se bodo karte premešale. Ankete so prikazale, da bomo v največji politični skupini, ki sta Evropska ljudska stranka (217 poslancev) in Socialisti (208 poslancev), izgubili nekaj sedežev na račun tistih, ki prihajajo iz skrajne desne ali skrajne leve. To bo spremenilo tudi vsebino dela v Evropskem parlamentu. Glasovanja bodo drugačna, iskale se bodo druge projektne koalicije. Želim si, da bi prevladal zdrav razum, da bi se ljudje bolj zavedali prednosti EU, kljub slabostim, ki jih ima. Koalicija desne sredine in leve sredine sta tisti zagotovili za stabilno delovanje EU. Če bodo dobili oblast v roke tisti, ki kandidirajo zato, da bi EU uničili od znotraj, potem mislim, da se nam slabo piše.

Evropa ima zunanje meje Schengensko območje, vendar se znova pojavljajo še notranje meje. Recimo Avstrija se boji Slovencev in vala migrantov, ki bi mogoče prišel čez zunanjo mejo. Kakšno ima stališče EU do tega?

Avstrija se ne boji Slovencev, boji se tega, da Slovenija ne bi ustrezno zaščitila svoje južne meje in bi zaradi tega nastali problemi. V Evropskem parlamentu smo sprejeli že nekaj predpisov, s katerimi pozivamo države, kjer omejujemo pogoje in čas, v katerem ima lahko država notranjo mejo. Notranje meje so nastale zato, ker naše zunanje meje niso učinkovito varovane. Ne bi bilo bolj smiselno na odgovornost poklicati najprej tiste, ki so odgovorni za varovanje zunanjih meja? 

(vir:romanatomc.si)

Zakaj pa za to pomoč nismo zaprosili tudi Slovenci, ko je pred leti prišel do nas prvi begunski val?

Takrat sem bila prisotna na nekaj dogodkih in spremljala, kako policija funkcionira v konkretnih primerih. Začudilo me je, kako se je celotne vlakovne kompozicije ljudi spuščalo naprej brez pregledov. V naši politični skupini nismo proti migracijam, smo proti nezakonitim migracijam. Te migracije naj bodo zakonite in k nam naj pridejo ljudje, ki so povabljeni, ki imajo tu zagotovljeno delo, saj jih nekatera podjetja zares potrebujejo. Danes pa te nezakonite migracije vodijo predvsem do socialnega turizma. 

Ampak na vrata Evrope trkajo milijoni migrantov. V Bosni jih imamo 100.000, v Grčiji milijon …, ki imajo načrt prideti v EU. Kako bomo reševali ta problem? Ima Evropa kakšen načrt? Ali si bomo zatiskali oči še naprej?

Točno to je osrednji problem, na katerega opozarjamo. Mejo v Evropsko unijo lahko prestopimo samo zakonito. Tisti v Bosni in Grčiji bodo morali čakati. Ti niso v EU. Tukaj se vidi naša osnovna razlika z levimi strankami. Njihova logika je, da naj pridejo vsi, ker imamo odprte meje. Ko pa bodo tukaj, bomo presojali, če bodo tukaj ostali ali ne. Tako ne gre., s tem si bomo nakopali milijon problemov. Tudi bogati sistemi, kot je Nemčija, so začeli razpadati, ker je socialnega turizma preveč. Realnost je, da od vseh teh, ki so jih sprejeli v Nemčiji, samo nekaj odstotkov hodi v službo. Ostali pa so na sociali. Ta pritisk na socialo je danes streznil tudi tiste, ki so bili na začetku zelo odprtih rok. 

Je Slovenija sprejela premalo beguncev? 

Ne. Mislim, da smo naredili zelo veliko. Če bi se enako trudili in namenili sorazmerno enako količino denarja tudi za izboljšanje življenjskih razmer državljank in državljanov Slovenije, bi bila Slovenija pravljica. V zvezi z begunsko migrantsko krizo, ki ji tudi v Evropi še ni videti konca, pa moramo za njeno uspešno reševanje najprej odgovoriti na osnovno vprašanje, ki ga izpostavljam že od začetka krize. Gre za vprašanje, povezano z določitvijo jasne ločnice med begunci in migranti in spoštovanjem evropskih vrednot.

Hvala za pogovor!

(Jure Godler)

Promocijski prispevek

Sorodne novice

Evroposlanka na obisku

Jure Godler

Prejeli smo: Volilni konferenci SDS Šentjur

Jure Godler

Mag. Mojca Inkret: Čas je, da Šentjur zaživi

Jure Godler

SDS v boj z mag. Mojco Inkret

Jure Godler

Jelka Godec: Verjamem, da bom izvoljena, ker bo zmagala SDS

Jure Godler

Prejeli smo: Šentjurski SDSovci na tradicionalnem izletu

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več