Šentjur, 26. 10. 2023 – Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Šentjur so si tokrat lahko ogledali predavanje katehistinje in umetnostne zgodovinarke Sabine Zupan. Predavanje, ki se je izvajalo kar na terenu pred farno cerkvijo sv. Jurija v Šentjurju, je privabilo veliko število poslušalcev. Naslov predavanja je bil Arhetipi sakralnega prostora, tema, ki jo je Zupanova obdelala v seminarski nalogi na Teološki fakulteti pri profesorju dr. Jožefu Muhoviču.
Kaj so arhetipi?
Arhetipi so simboli, ki se ne pojavljajo v neposredni obliki, pač so dostopni vsem skozi tudi religijo in umetnost. Zbrane je uvodoma pozdravila Alenka Tesaniere, vodja LUŠ, ki je poudarila, da je predavateljica združila tako teološki kot zgodovinski vidik. Sabina Zupan je uvodoma predstavila zgodovino naše farne cerkve in predavanje je bilo za marsikoga zelo poučno, saj je zbranih okoli 25 poslušalcev z velikim zanimanjem sledilo dejstvom, ki jih je predavateljica spretno in zanimivo nizala drugega za drugim. Predavanje pa se je začelo kar na dostopu, kjer se ločita tako sakralni prostor od ostalega. Na čudovitem trgu pred cerkvijo, ki ga je zasnoval znan slovenski arhitekt Marko Mušič, je povedala nekaj značilnosti, na katere tudi redni obiskovalci tega prostora niso pozorni.
Na mestu današnje cerkve je stala romarska cerkev, prvi zapisi o tej pa segajo v leto 1276. To cerkev je uničil ogenj leta 1330, ko so na tem mestu potekali boji za vovbrško dediščino. Prvi znani stalni duhovnik je bil Ulricus de Tyfer (Ulrik iz Laškega), ki je na pogorišču prve cerkeve postavil novo. V cerkvi je bilo tako stranskih oltarjev. Na začetku 19. stoletja so župniki in škofje ugotovili, da šentjursko župnijsko očestvo potrebuje večjo cerkev, a so kljub načrtom, ki so jih potem opustili, zrušili vseh šest oltarjev in tako pridobili večji prostor. V zgodovino župnije pa se je vpisal tudi Jožef Hašnik, ki je veliko prispeval za lepoto cerkevenega prostora. V spomin na odstranjene stranske oltarje pa so v zunanje stene cerkve vgradili štiri nova okna z viraji, na katerih so še danes upodobljeni: sv. Frančišek Ksaverij in sv. Notburga, na drugi strani pa usmiljeni Jezus in sv. Janez Nepomuk.
Žarki Božje milosti
Vzhodna stran cerkve se danes izraža s ploščadjo in z belimi žarki Božje milosti in trikrat ponovljenim znamenjem križa bele barve, ki se izteče v skupaj povezujoč velik bel križ. Vstop v cerkev predstavlja obok. Med drugimi arhetipi je Zupanova opisala še fanum – zamejen prostor med kamnitim obzidjem (poteka okoli cerkve) in cerkvijo. Prezbiterij je bil nekoč nedostopen za običajnega vernika, šele po litrurgični reformi drugega vatikanskega koncila so mašniki gledali proti vernikom. Z zanimivim predavanjem je Zupanova nadaljevala tudi na glavnem oltarju, ki je posvečen sv. Juriju. Izpostavila je tudi daritveni oltar.
V stranskih ladjah so razporejene postaje križevega pota, vitraji svetnikov: sv. Frančiška Ksaverija, sv. Notburge, sv. Janeza Nepomuka, usmiljenega Jezusa ter sliki Antona Martina Slomška ter Graške Marije Pomočnice. V prezbiteriju so navzoči vsi preostali ključni elementi sakralnega prostora: daritveni oltar, ambon, krstni kamen, mizica za darove, glavni oltar s tabernakljem ter nad njim ogromna oltarna slika sv. Jurija. Tovrstno predavanje je že tretje predavanje za člane UTŽO s področja kulturne dediščine. Tokrat po nova znanja ni bilo treba daleč in našo cerkev so udeleženci dojeli s popolnoma druge perspektive.
(Jure Godler, pomožni vir: seminarska naloga Krščanska interpretacija arhitekturnih arhetipskih podob sakralnega in odtis barvitosti v župnijski cerkvi sv. Jurija, v Šentjurju pri Celju, avtorice Sabine Zupan)
