Dobje, 1. 10. 2023 – Pred Kozjansko domačijo v Dobju pri Planini se je na toplo jesensko nedeljo odvijala prireditev ob izidu knjige. Marija Plemenitaš je pesnica, pisateljica, zapisovalka ljudskega izročila, zeliščarka, slikarka, kmečka gospodinja, mama, babica in prababica, ki je predstavila svojo peto natisnjeno knjigo. Knjiga nosi naslov »Z očetom sva šla coprnice gledat«. V njej je 50 zapisov bodisi zgodb bodisi kratkih pripovedi, katerih rdeča nit je ljudsko vraževerje, verovanje v coprnice ali coparjeke, ki so znali ljudem pošteno zagosti, večinoma v slabem, ampak tudi v dobrem.
Pisateljica je zvesto zapisovala pripovedi svojih krajanov, sorodnikov, predvsem očeta, dodala pa še zgodbe, ki se jih je spomnila iz svojih mladih let. Začetek dogodka je z igranjem na oprekelj popestril Rok Vodeb, ki je bil odgovoren tudi za odlične ilustracije v knjigi. S Plemenitaševo sta odličen literarno-likovni par, saj sta sodelovala že tretjič. Najprej je Rok ilustriral Legendo o nastanku Dobja, kasneje Zgodbe s Handila, zdaj še coprniške pripovedi.
Odlomki iz knjige
Po uvodnem pozdravu Anite Koleša, kratki predstavitvi Plemenitaševe in njene knjige, so našo radovednost potešili s prebranimi odlomki Marijini vnuki in vnukinje: Luka, Reneja, Vanesa, Marijina hči Mojca, bralkam in bralcem pa se je pridružila še gostja Višnja Fičor, članica glasbene skupine Gallina, ki je med odlomki popestrila dogajanje s petjem. Vokalni sestav je nastal konec leta 2010 in je v dosedanjem delovanju dosegel vrsto uspehov. Pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice.
Avtorica se je zahvalila vsem, ki so pripomogli, da je knjiga izšla. Izdajatelj knjige je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Literarnim društvom Šentjur. Dogodek se je zaključil z besedami, ki so zapisane v knjigi: »Svet je že danes zelo drugačen, kot pravi mama Micika, in še bolj drugačen bo. Morda pa pridejo na pomoč coprnice in nam pomagajo ohraniti zgodbe žive, z njimi pa tudi svet okoli nas. Zelo jih potrebujemo – coprnice in coperjeke.«
Poslovili so se s pesmijo Galline in se po programu še podružili, saj so Plemenitaševa dekleta in drugi spekli nekaj dobrot, zraven še postregli kakšen kozarček, možen pa je bil tudi nakup knjige s posvetilom in podpisom pisateljice Marije Plemenitaš, ki pravi: »Ne vem, ampak ženske smo včasih res prave coprnice.« (Urša Kajba)
