Dramlje, 17. 6. 2025 – Na OŠ Dramlje je potekala kulturna prireditev, v okviru katere so odkrili spominsko ploščo bratoma Jakopin in predstavili knjigo Spomini naših ljudi. Prireditev sta soorganizirala OŠ Dramlje in DU Dramlje. Posvetili so jo državnemu prazniku dnevu državnosti.
V čast bratom Jakopin
Brata Jakob Jakopin Japec in prof. dr. Franc Jakopin sta bila še donedavno v domačih Dramljah precej slabo poznana. Na OŠ Dramlje je bila že pred leti posredovana pobuda, za postavitev spominske plošče. Najprej so pristopili k izdelavi raziskovalne naloge, ki razkriva več podatkov o njunem življenju in delu. Skrajšan povzetek povzemamo v nadaljevanju, celotna raziskovalna pa je dosegljiva na naslovu. Spominsko ploščo sta odkrila ravnateljica OŠ Dramlje Mirjana Aužner in sin Franca Jakopina Primož Jakopin.
Jakob Jakopin Japec
Izumitelj kmetijskih strojev in agronom Jakob Jakopin Japec je bil rojen leta 1897 na Vrhniki pod Racno goro v občini Stari trg pri Ložu in se je pri desetih letih z družino preselil v Dramlje. Na začetku prve svetovne vojne je bil kot 18-letni mladenič vpoklican v avstrijsko vojsko. Boril se je na soški fronti v bošnjaških enotah. Po koncu prve svetovne vojne se je odločil za študij agronomije v Franciji in se leta 1932 podal na pot v Rusijo. Tam je svojemu francoskemu imenu Žak dodal še rusko Feliksovič Jakobin. Prijavil in patentiral je poljedelske stroje, ki jih ponekod uporabljajo še danes. V šestdesetih letih je začel načrtovanje posebnega pluga – Volčjega koraka. Z njim je dosegel vrhunec svoje kariere v Rusiji. Po njem je bil posnet tudi daljši dokumentarni film z naslovom Šag volka oz. Volčji korak. Japec je za seboj pustil bogato zapuščino. Umrl je leta 1993. Pokopan je na mestnem pokopališču v Kalaču ob cerkvi Aleksandra Nevskega v Rusiji.
Prof. dr. Franc Jakopin
Franc Jakopin se je rodil 29. septembra leta 1921 v Dramljah kot najmlajši otrok v družini Jakopin. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na gimnazijah v Celju in Brežicah. Med vojno je bilo mobiliziran v nemško vojsko. Ob osvoboditvi je leto dni poučeval slovenščino na drameljski šoli. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral slovenski in ruski jezik, srbohrvaščino, nemščino, francoščino in narodno zgodovino. Leta 1949 je postal asistent na slavistiki. V tem času se je poročil s pesnico in prevajalko Gitico Jakopin. Podiplomski študij je nadaljeval na več univerzah v tujini, še posebej v Sovjetski zvezi. Leta 1978 je doktoriral z disertacijo z naslovom Poglavja iz slovenske antroponimije. Več let je bil profesor ruščine, beloruščine in ukrajinščine. Leta 1989 je postal redni član SAZU. Med letoma 1983 in 1989 je bil upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegovi obiski v Dramljah so bili pogosti, saj so tu živeli njegovi sorodniki in družina. Umrl je leta 2002 v Ljubljani.
Zbrani spomini domačinov
V programu literarnega večera, ki ga je vodila Tatjana Oset, so se skupaj z avtorji prispevkov sprehodili skozi vsebino knjige Spomini naših ljudi – življenjske zgodbe in pripovedi krajanov Dramelj, ki jih je ljubiteljsko zbral in uredil Primož Laubič. Izdaja knjige je bil sklepni del projekta Spomini starejših krajanov, ki je od maja 2023 potekal v okviru sekcije za zgodovino, ki deluje pri DU Dramlje. Kot nam je povedal Primož Laubič, je bilo snemanje pogovorov in vso ostalo delo pri prepisovanju ter nadaljnjem urejanju besedil in knjige zelo zamudno in zahtevno delo. Za celoten projekt je porabil krepko čez tristo ur.
V knjigi Spomini naših ljudi, ki jo je izdalo DU Dramlje, je na dobrih 160 straneh zbranih 19 prispevkov avtorjev, ki se spominjajo svojega otroštva, obiskovanja osnovne šole in kasnejših življenjskih obdobij. Ne manjka tudi drugih spominov na življenje in dogodke v Dramljah času po drugi svetovni vojni, nekateri pa se še zelo dobro spominjajo posameznih medvojnih dogodkov. V knjigi je objavljenih preko sto pretežno starih fotografij, ki so jih prispevali avtorji prispevkov.
Urednik knjige je ob uvodnem pozdravu izpostavil pomen knjige za majhen kraj, kot so Dramlje: »Pisana beseda je izjemen dar, ki vsak narod združuje in ohranja njegovo identiteto. Zato smo današnjo prireditev posvetili državnemu prazniku dan državnosti. Knjiga, ki govori o domačem kraju ter o ljudeh domačega kraja, je vsaj v našem okolju redkost. Zato je danes tudi praznik Dramelj. Praznik našega kraja.«, je zaključil Laubič in vsem prisotnim zaželel prijeten praznični večer.
Spremno besedo v knjigi z naslovom Glasovi, ki pobarvajo zgodovino je prispeval dr. Borut Batagelj, direktor zgodovinskega arhiva Celje. Med drugim je zapisal, da so prispevki avtorjev »glas od spodaj«, ki odlično dopolnjujejo distancirano in objektivno sliko na podlagi zgodovinskih virov.
Rokopisni zapiski iz začetka 20. Stoletja
Prvi prispevek v knjigi, so rokopisni zapiski Matije Freišteinerja, ki jih je Primož Laubič našel leta 2017 pri Lebrovih v Dramljah. »Matija Freišteiner je bil 6 let župan, kasneje pa občinski svetovalec in odbornik. Kot je sam zapisal je bil celih 32 let aktiven pri občinskih zadevah. Na stara leta – v letih 1914 in 1918, je na papir prelil spomine v katerih piše o ljudeh, ki so se odlikovali s svojo pridnostjo in bili iskani mojstri. Pisal je tudi o tragičnih zgodbah. Iz njegovih rokopisnih zapiskov izvemo kdo so bili drameljski župani od leta 1800 naprej. Ti rokopisni zapiski so dragocenost za našo krajevno zgodovino. V knjigi so objavljeni v originalnem zapisu. S tem imamo uvid v takratno drameljsko narečje, sama vsebina pa je dragocena tudi zato, ker teh zgodb ustno izročilo ne pozna več. Zapisane so izjemno slikovito, deloma humorno. Matija Freišteiner je v bistvu moj sorodnik – pra pra ded, na kar sem seveda ponosen.« je pojasnil Laubič.
V knjigi Spomini naših ljudi so objavljeni prispevki krajanov in članov DU Dramlje, to so: Jaka Trbovc, Ivan Korenjak, Mira Dobnik, Štefka Mastnak, Cvetko Poznič, Ivan Čede, Anica Čede, Janez Lenič, Vida Bolko, Milena Kajtna, Matija Freišteiner, Franc Dobnik, Dragica Dobnik, Sonja Aužner Gradišnik, Alojz Kožuh, Trezika Lavbič, Ana Urbanček, Franc Bobnar in Vinko Vodušek s.t.. Urednik knjige Primož Laubič, se je ob koncu prireditve zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju in izidu knjige, donatorjem ter vsem sodelujočim avtorjem. Dva izmed njih, Franc Dobnik in Štefka Mastnak sta v času nastajanja knjige preminula, prisotni so se jima poklonili z minuto molka. O načrtih za naprej pa je povedal, da že snuje konkreten plan za raziskovanje določenih zgodovinskih tem o Dramljah. V naslednjih tednih bo glavna naloga društva, da pride knjiga med ljudi, saj je bila s tem namenom tudi ustvarjena. Za informacije o nakupu se lahko obrnete na urednika knjige. Za kulturno popestritev pa so poskrbeli Ženski pevski zbor Dramlje, pod vodstvom Anje Brečko in mladi glasbenici OŠ Dramlje. (Jure Godler, foto: Tomaž Kolar)
