Šentjur, 28. 4. 2014 – Ko Martin Čater prvič vzame v roke staro razglednico – za nekoga navaden kartonček s sliko, ga ta popelje skozi zgodovino. Pred njim se odpirajo nove-stare podobe krajine, ljudi, pomembni tehnološki dosežki, pozabljene navade ljudi, nove pridobitve v kraju, včasih od načrtov do izvedbe ter ponosnih veljakov in zadovoljnih krajanov na koncu. Na Jurjev četrtek je članom univerze za tretje življenjsko obdobje predstavil svojo zbirko razglednic Šentjurja, ki je iz leta v leto večja in bogatejša.
Ljubezen do zbirateljstva mu je vcepila stara mama, ki je sama zbirala razglednice, njegov oče pa je zbiral starine. Martin je tako že pred 22 leti izbral zanj najpomembnejši motiv – rojstni Šentjur. V zbirki ima trenutno 126 razglednic Šentjurja (3 so na poti k njemu), sicer pa obsega celotna zbirka kar med 7000 in 8000 razglednic, 155 dopisnic in 2 stari pismi. Na ostalih razglednicah so motivi različni, večja slovenska mesta, stare ladje, otroški obrazi, portreti žensk … Najstarejši del zbirke je francoska dopisnica iz leta 1875, ki jo je kupil preko spleta.
Najstarejša razglednica Šentjurja v Martinovi lasti je iz leta 1898, nedolgo nazaj pa je kupil pomembno pridobitev zbirke – razglednico, na kateri je šentjurska železniška postaja. Ker ta ni bila nikoli poslana, se glede na podrobnosti slike (tehnološke posebnosti, velikost dreves) lahko sklepa, da je iz let 1889–1890. Pri razvoju razglednic so imele posebno vlogo litografije, odtisi risb s kamnite plošče na papir. Šentjur se lahko ponaša z litografijo Rifnika in še enega gradu iz leta 1860, iz prvotnega formata A4 je takrat nastala razglednica.
Udeleženci predstavitve so skozi razglednice dobili sliko o razvoju našega mesta, videli, kje in kako so nastajale pomembne stavbe in mestne institucije. Če ima središče mesta čisto drugačno podobo, pa je poslopje osnovne šole Franja Malgaja in železniška postaja skoraj enako, kot je bilo pred sto in več leti. Zelo velik vpliv na Šentjur je imel prihod železnice, središče se je takrat iz Zgornjega trga preselilo v dolino, nekoč pomembna cesta, ki gre skozi Slivnico, je naenkrat izgubila na veljavi. Predstavitev je bila deležna velikega interesa. Nekateri od slušateljev so prinesli s sabo stare razglednice in skupaj so ugotavljali, kateri del Šentjurja prikazujejo. Ena od njih je bila celo iz leta 1928. Ugotovili so, da je na njej stara žaga in furnirnica. Razvila se je zanimiva debata s spomini na Šentjur nekoč, vsi pa so se zavedali, da je tovrstno zbirateljstvo izjemnega pomena za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. (A. P.)
