Šentjur, 5. 2. 2016 – Učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur so pripravili v čast kulturnemu prazniku gledališko predstavo z naslovom Imenitna raketa. Za režisersko paličico se je po enoletnem premoru ponovno podpisala Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine. Dramska sekcija, imenovana Teater (nade)budnih, se je tokrat spopadla s pravljico Oscarja Wilda, ki v likih in dialogu izpostavlja nekatere nezaželene človeške lastnosti – kot so napuh, narcizem in druge.
Pravljica je ena izmed treh, s katero se bodo malgajevci pokazali tudi na srečanju otroških gledališčih skupin, ki ga vsako leto pripravlja OI JSKD. Govori o prihodu in poroki ruske kraljične z ruskim kraljevičem na dvor, kjer ju pričakajo enoumni dvorjani. Vse, kar stori kralj, je čudovito, čeprav ne zna igrati kitare ali pa dviguje plačo enemu od pažev, ki pa plače sploh ne prejema, zato je vsak dvig plače brezpredmeten. Osrednjo vlogo in kontraverzno, samozagledano imenitno raketo in z odličnim poreklom med raketami, ki se postavlja visoko nad ostalimi raketami, je uprizorila Zala Gazvoda. Raketa, ki bruhne v krčevit jok, zaradi drame, ki si jo je sama izmislila, se popolnoma zmoči od solz. Ko pride trenutek ognjemeta na kraljevi poroki, se ostale rakete razletijo v čudovitih barvah, razmočena imenitna raketa pa mokra zataji. Vseeno pa se, četudi jo dvorna paža vržeta v blato, vseskozi prepričuje, da jo čaka pomembna prihodnost. Slabo in ne slavno raketo najdeta dva otroka, ki prenočita v gozdu ter jo naložita na ogenj, da bi se pogrela, ter zaspita. Raketa se seveda sproži in se razleti na nebu, vendar njenega triumfa ne opazi nihče. Niti speča otroka ne.
Pravljice Oscarja Wilda so brez srečnega konca. Prepričan je bil, da trpljenje, žalost, pomanjkanje sočutja in sebičnost lahko premagajo le spremembe v družbi. “Kako bi se pisatelju smejalo, ko bi videl, kako dobrih sto let po njegovi smrti, v današnjem času, še vedno ne ločimo, kaj je “slavno” in kar “slabo”,” je pove režiserka Potočnikova, ki je ponovno skrbno izbrala pravljico, ki ne pusti gledalcev ravnodušnih. Učenci so se predstavili v izvirnih oblačilih, ki so veljala za tisti čas, za kar je poskrbela Gizela Gernčer, za koreografijo pa Melita Račečič Prevodnik in Maja Kovačić. Za scenografijo je poskrbel Ivo Brodej. Zaigrali so Lev Kolar, Sara Palir Mavrič, Gal Ozebek, Tilen Božič, Kevin Sever, Aleksander Koželj, Gašper Pajk, Ana Žmaher, Vesna Artnak, Brina Arzenšek, Patricija Svetelšek, Blaž Pavlič, Katja Artnak, Lara Cerar, Maja Kovačić, Zala Gazvoda in Tjaša Rovšnik. (Jure Godler)
