Galerija fotografij
Kozje, 11. 5. 2019 – V Kozjem je letos potekala že četrta prireditev »Koza, zmaj in še kaj«. Poleg pestre tržnične ponudbe kozjanskih dobrot in izdelkov je zadišalo tudi po kozjanski kuhinji. Obiskovalci so lahko uživali tudi ob folklornem dogajanju in tretjem Srečanju slovenskih zmajev. Na povabilo tamkajšnjih organizatorjev občin, ki imajo v grbu zmaja, je med drugim prvič sodelovala tudi Občina Šentjur.
Zmajevo dogajanje so poleg domačinov popestrili še predstavniki iz Občin Ljutomer, Žiri in letos prvič Šentjur. Kot je povedala ena izmed koordinatork prireditve Veronika Gradišnik, je prvi uradni kontakt s šentjursko občino vzpostavila županja Občine Kozje Milenca Krajnc, nato pa je Gradišnikovi skupaj s še eno »zmajevsko pomočnico«, Marijo Žibret uspelo na prireditev privabiti kar nekaj društev šentjurske občine. Tako so Šentjur predstavljali člani gledališke skupine Epik teater pod vodstvom Toma Costa, likovniki Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, člani Kulturnega društva Prevorje ter Čebelarstvo Majcen s Prevorja, ki je poleg svojih izdelkov predstavljalo tudi turistično ponudbo Šentjurja.
Od slik do komičnih prizorov
Likovniki Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki ravno letos praznujejo 20 let delovanja, so se v Kozjem predstavili z razstavo “Moj Šentjur”, ki je bila prej na ogled v Galeriji Zgornji trg Šentjur, na dan prireditve “Koza, zmaj in še kaj” pa se je preselila v zgornjo etažo prireditvenega prostora v večnamenskem centru. Razstava je pritegnila veliko število obiskovalcev in požela tudi veliko pohval. Navdušili so tudi člani šentjurske mladinske gledališke skupine “Epik teater” (Nac Zupanc, Alen Leber in Tilen Keglič), ki so odigrali prizor o tem, kako je nastal grb Šentjurja in kaj se je “zares” zgodilo ob srečanju Jurija z zmajem. Vse je bilo komično in doživeto odigrano. Scenarij je napisal Tom Costo, ki je tudi mentor tega komičnega tria mladih. Člani sekcije Guzej KD Prevorje pa so v svojem narečju ob lotanju piskrov odigrali Križnga Jozlna. Še pomembnejšo vlogo pa sta imela Žandarja, ki sta med obiskovalci iskala razbojnika Guzaja ali njemu podobne nepridiprave.
Kot je še med drugim povedala Gradišnikova, je namen srečanj širiti znanja o lepotah in zanimivostih slovenskih krajev in s tem spodbuditi turistični obisk in razvoj teh krajev, pa tudi druženje turističnih in kulturnih delavcev, saj ob tem izmenjajo izkušnje, rodijo pa se tudi mnoge nove ideje. Zmajske občine so se pomerile tudi v zabavnih igrah, kar je še dodatna vrednost medsebojnega druženja. Dediščino legend si želijo postopno oblikovati v prepoznavno turistično zgodbo, zato kujejo željo po povezovanju z zmaji tudi iz tujine.
(Majda Rezec , foto: Mojca Valenčak)
