Šentjur, 8. 3. 2016 – Učenci, učenke in njihove mentorice OŠ Franja Malgaja Šentjur so ponovno dokazali, da šola stavi na kulturo in da so si upravičeno zaslužili naziv Kulturna šola. V mavrični splet dramaturgije so prepletli kar tri odrske postavitve, s katerimi se bodo pokazali tudi na srečanju šolskih gledaliških skupin, ki bo v sredo. Obiskovalce je že v avli Ipavčevega kulturnega doma pričakala razstava knjig, ki so jih napisali kar učenci sami. Projekt Beremo, ustvarjamo in pomagamo je vodila Simona Fridl, na njem pa je sodelovalo več kot 140 učencev, ki so vsak po svojih najboljših močeh napisali, ilustrirali in nenazadnje objavili svojo zgodbo in knjigo. Učenci se ob branju knjig poistovetijo z junaki in hkrati tudi razmišljajo, se pogovarjajo z vrstniki, spreminjajo zgodbe in oblikujejo svojo enciklopedijo. Skupaj s starši in babicami so kakovostno preživeli svoj čas in ponosno razstavili svoj izdelek. Poleg tega pa so s prostovoljnimi prispevki pomagali še socialno šibkim učencem.
V kultunem maratonu so se predstavile kar tri gledališke igre te šole. Imenitna raketa, Teatra (nade)budnih ki jo je režirala Bojana Potočnik, Štiri črne mravljice, ki so jo uprizorili učenci tretjih in prvih razredov, režirala pa jo je Alenka Žolgar Jakopič ter nenazadnje še recital Vse ljubezni so nenavadne Bojane Potočnik. Vsaka igra je briljirala na svojem področju. Mladi igralci so pokazali ogromno sproščenosti in naučene dramske umetnosti. V kulturnem maratonu je sodelovalo 60 učencev, med katerimi je večina prvič stala na gledališkem odru, znanje pa je združilo kar 12 sodelavcev šole. V prvi predstavi je Potočnikova izbrala precej neznano pravljico Oscarja Wilda. Povezala je 21 učencev šole. Za koreografijo plesa in glasbe je stala Melita Rečečič Prevodnik, Gizela Gerenčer je poskrbela za kostume ter Ivo Brodej za sceno.
Premierno so se predstavile tudi Štiri črne mravljice, kjer je poleg štirih mravljic zaigralo še 29 otrok. Pravljica o rimah govori o avanturističnih mravljicah, ki si želijo ogledati svet in doživeti veliko lepega. Za koreografijo sta poskrbeli Ksenija Steblovnik Rak in Melita Račečič Prevodnik. Dragica Bebar pa je poskrbela, da so bili vsi nastopajoči oblečeni v izborne kostume. Mravljice so z otroško simpatičnostjo in profesinalno vnemo večkrat izvabile smeh poslušalcev, ki so do zadnjega kotička zapolnili dvorano IKC. Da je ugledališčena poezija paradni konj šole, je Bojana Potočnik že dokazala. Tokrat se je s štirimi talentiranimi igralci spraševala o ljubezni. “Treba je priznati, ljubezen je velik učitelj. Človeka nauči biti, kar ni bil nikoli.” (Moliere) Vse tri igre so navdušile in k izjemnemu uspehu je potrebno malgajevcem le čestitati. (Jure Godler)
