V soboto, 29. junija, je bilo 14. tradicionalno srečanje koscev, ki so se zbrali ob 4. uri zjutraj pri Lovski koči Bohor – Planina. Ročne košnje trave se je udeležilo okoli 30 koscev vse starosti, med katerimi je bil najstarejši kosec s kar častitljivimi 83 leti. Zbrani so si ob jutranjem šilcu domačega žganja ter pršjači izmenjali besede o ročni košnji trave. Padale so besede o načinu, kot se je delalo nekoč – brez strojne mehanizacije, ki v novodobnem svetu krajša in lajša delo. Nekoč so z veseljem hodili kosit travo k sosedom, dandanes se pa izgublja stik z ljudmi in skorajda ni več veselega druženja po opravljenem delu.
Sklepane in nabrušene kose so med hojo dvignjene počivale na ramenih veselih mož, ko so šli proti startu. Kuharjem se je ogenj razplamtel, a kosci so z vso vnemo zarezali v travo. Po travnikih so dišale cvetoče rastline, v rezu so šumele kose, trava je v valovih padala po tleh. Košnja na hribovitem področju še danes velja za naporno in dolgotrajno opravilo, zato je bilo potrebno koso pogosto brusiti. Da bi kose bolj rezale, so si nekateri prilili v štork nekaj kapljic kisa. Vsake toliko si je moral kosec tudi sklepati koso, če je prevzet kosil in ni med travo opazil kakšnega kamna.
Po končani košnji so pripravili kuharji odlično pojedino s kozarcem rujnega vina. Ob raztegnjeni harmoniki so kosci peli stare pesmi in obujali vesele spomine ter pripetljaje še dolgo v dan. (M. L.)
