Šentjur, 17. september 2021 – Šansonet, trio mladih umetnikov, ki gojijo ljubezen do šansona, je v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur praznoval petletnico obstoja. Mladi fantje Jure Jordan Kozjak na klavirju ter harmoniki, Nace Pogačar na kitari in Vid Palčnik za pevskim mikrofonom, so bili leta 2016 golobradci, ki so sedeli v srednješolskih klopeh celjskega šolskega centra. Ravno v teh dneh so nestrpno čakali svoj prvi nastop. “Pravzaprav se nam niti sanjalo ni, da bo nastop, za katerega so sprva mislili in morda tudi upali, da bo edini, le prvi v nizu vsaj petih let. Morda je bil usoden prostor, morda mladi čas, morda pa kar pripoved, zgodba,” je iskreno spregovoril Vid Palčnik.
Želja po koncertu s katerim bi obeležili peto obletnico obstoja je v njih gorela že vsaj eno leto. Vendar tisti čas ni obetal svetle prihodnosti, saj so bili zaradi aktualnih ukrepov zaprti tudi kulturni domovi. Trio Šansonet je ena redkih skupin, če ne edina v Sloveniji, ki goji ljubezen do šansona – glasbene zvrsti, ki je “zaradi svoje velike popularnosti navadno uvrščena med elitni termin nacionalnega radia – med 2. in 5. uro ponoči.” se pošalijo Šansonetovci. V slovenskem prostoru je sicer kar nekaj posameznikov, ki prepevajo šansone – Svetlana Makarovič, Frane Milčinski Ježek, Iztok Mlakar …, skupin pa ne.
Šanson kot rdeča nit
“Neka prva celostna izkušnja Šansona, ki nas je zadela in morda tudi usodno zaznamovala, je bila predstava Kabaret 17, ki smo jo v začetku soustvarjali kot dijaki na Šolskem centru Celje. Takrat se je naše zanimanje za to zvrst morda še nekoliko bolj poglobilo, razširila so se nam obzorja in tako naprej. Postopoma smo se začeli rokovati z različnimi slovenskimi šansonjerji,” hiti pripovedovati Palčnik. V skoraj dvournem koncertu so Šansonetovci združili opus najboljših slovenskih šansonov, ki jih premorejo in ponesli občinstvo, ki je napolnilo dvorano, v čas ljubezni, poezije in interpretacije.
Da pa so zadovoljili tudi moško občinstvo so v goste povabili tudi odlično pevko Nežo Pogačar, ter odlična glasbenika Nejca Pogačarja na tolkalih in Žigo Jordana Kozjaka na klavirju. Že v hitri primerjavi priimkov se zlahka ugotovi, da za izbiro gostov niso posegli daleč stran – bolj kot ne v sosednjo sobo domače hiše. Skupaj so nastopajoči pričarali koncert, ki ga zlahka postavimo med enega presežkov letošnjega poletja. Petletko so zaključili z interpretacijami Iztoka Mlakarja. Vendar jih občinstvo ni hotelo izpustiti iz odra, zato so bili primorani zaigrati še kar tri dodatne skladbe. Šansonetovci so si za konec prislužili tudi stoječe ovacije navdušenega občinstva. (Jure Godler, foto: Ana Črešnar)
