24.4 C
Šentjur
16/09/2019
sentjur.net

Umrl je dolgoletni učitelj na kmetijski šoli

IVAN VEBER  1932-2019

V prve majske dni je vse, ki smo bili kakor koli povezani s kmetijsko šolo Šentjur, pretresla žalostna novica, da je na nebu je zasijala nova zvezda, saj  se je po kratki, a zelo težki bolezni poslovil s tega sveta dolgoletni učitelj, naš drugi oče, Ivan Veber.

Rodil se je kot najstarejši med štirimi otroci pod obronki Pohorja očetu čevljarju, ki ga je kot 16-letnik izgubil in takoj namesto otroške igre prevzel skrb za družino. Srednjo šolo je končal v Mariboru in bil z dekretom poslan na prostranstvo Kočevske – a to ni bil njegov svet, želel je nazaj na svojo Štajersko. To se mu je uresničilo takoj po končanem služenju domovini – dobil je delo na Kmetijski šoli Šentjur.

Poleg dela je dokončal še izobraževanje in postal inženir kmetijstva ter s tem strokovni delavec na šoli in prav tu si je skupaj s sodelavko Anico ustvaril družino …Leto 1963 ga je prav posebej zaznamovalo. S prisebnostjo in iznajdljivostjo pravega pohorskega kmeta je rešil življenje prijatelja na orožnih vajah – sam pa je postal 100 % invalid brez obeh rok, a ni obupal, ampak še bolj zagnano delil svoje bogato znanje in izkušnje generacijam mladih uka in uma željnih slovenskih deklet in fantov tam pod kopastim Rifnikom.

Šola ti da pot v življenje

In vedel je še eno – šola ti da pot v življenj, a abecede znanosti življenja se moraš sam učiti – in prav zato je skupaj z dijaki leta 1971 ustanovil Društvo absolventov Kmetijske in gospodinjske Šole Šentjur, kot popotnico v življenje, da se je boljše učiti na izkušnjah drugih, kot pa trpeti zaradi lastnih napak. Kot prerok si že takrat vedel, da pride čas, v katerem živimo danes.

Leta življenja so naredila svoje in minili so časi, ko je bil človek »človek z imenom in priimkom« – postal je samo številka. Živinče v hlevu ni več imelo imena, dom se je spremenil v hladen beton in človek se rojeva v betonu, v njem živi in v njem se tudi poslovimo od njega. Nihče več ne sliši ptice peti in niti ne pozna več sončnega vzhoda ne zahoda – sodobni menedžerji ne poznajo nič drugega.

Leta 1986 je odšel v zaslužen pokoj, toda stik s svojimi dekleti in fanti je kot naš drugi oče obdržal prav do zadnjih dni svojega življenja. Vsakega je poznal, o vsakem je vse vedel in kako vesel je bil napredka na naših domovih. Na nekatere pa je bil posebej ponosen: učenec Marjan je pel »novo mašo«, Tone je postal direktor ene največjih pivovarn v Jugoslaviji, Jože je postal delegat v Skupščini Jugoslavije, pa tudi naše kmetije so dobile prav zaradi njega poseben pečat! Ampak na nas kot pravi oče nisi nikoli pozabil, bili smo pač tvoji otroci!

Ivan res hvala Ti za vse, kar si nam dal, in naj ti bo lahka zemlja Slovenska, za katero si živel in jo tudi nam pričaral v vsej svoji lepoti!

Tvoji absolventje

 

Sorodne novice

Prejeli smo: Zmagali na kvizu Mladi in kmetijstvo

Jure Godler

Srečali so se po 40-tih letih

Majda Rezec

Prejeli smo: Dijaki ŠCŠ obiskali sejem v Bologni

Jure Godler

Diplomirala 13. generacija študentov

Jure Godler

Konji privabili številne obiskovalce

Jure Godler

V svet je zakorakalo 42 novih šentjurskih diplomantov

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več