Šentjur, 5. 2. 2023 – Letošnja občinska obeležitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, in podelitev priznanj JSKD OI Šentjur je dvignila veliko prahu, saj so se priznanja uspešnim kulturnikom podeljevala v senci ideološkega pompa za dogodke, že daleč v slovenski zgodovini. Nasprotovanje predsednikov občinskih odborov SDS in NSi izboru slavnostne govornice ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, se je iz državnozborske neuspešne interpelacije preselilo na lokalno raven, kjer je prav tako padla na neplodna tla. So pa tudi mediji “zavohali” zgodbo in posledično promovirali tudi praznovanje Prešerovega dne v Šentjurju, tako da polna dvorana obiskovalcev ni bila naključje.
Tresla se je gora, rodila miš
Čeprav so tokrat številne kamere in novinarji lovili obraz šentjurske ministrice za kulturo na slavnostnem podiju šentjurskega IKC, so ostali brez zgodbe, na katero so upali. Ministrica je v svojem slavnostnem govoru govorila o ljubiteljski kulturi na šentjurskem ter na žalost “eksluzivnejšev”, se vroče teme, katero so ji nekateri očitali, niti ni dotaknila. Pohvalila je kulturno podobo Šentjurja, ki se je v zadnjih letih močno razmahnila in spremenila. Pohvalila je tudi prenovo kulturnga doma, ki je ena zglednejših prenov kulturne infrastrukture pri nas.
“Mesto, ki živi z Ipavčevo dediščino in ima na področju glasbe bogato tradicijo, je tudi z novo glasbeno šolo pridobilo primernjše prostore. Kulturna društva in JSKD OI Šentjur pa skrbijo za pestro kulturno dogajanje in skrb za ohranjanje kulturne dediščine, ki je na tem obnočju ne manjka,” je povedala med drugim ministrica dr. Asta Vrečko. Izpostavila je tudi, da je ena napomembnejših zavez kulturnega ministrstva – decentralizacija kulture, da je ta dostopna vsakomur.
Od virtualne do v živo
Po Zdravljici, ki jo je zapel Matevž Ocvirk, je moderator dogodka Vid Palčnik obiskovalce spomnil, da smo še pred enim letom, takšno kulturno proslavo spremljali virtualno – preko spleta in da smo ta spomin že kar dobro potlačili. “Letos pa takole znova skupaj, kot je kulturi najljubše. Sploh v krajih, kjer kulturno preskrbo, ki hodi z roko v roki z družbenim življenjem, poganja ljubiteljska kultura. In ta je pri nas še kako živa,” je dodal v uvodu.
Za glasbeni predah pred podelitvijo priznanj je poskrbel kvartet vrhunskih glasbenikov v sestavi Diana Štih – flavta, Bernard Belina – bas klarinet, Jurij Hladnik – klarinet in Mateja Hladnik na klavirju. Zaigrali so skladbo Princesuita, ki izhaja iz operete Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, novo preobleko pa ji je dal Peter Tovornik. Skladba je nastala v predlanskem Josipovem letu, ko smo obeležili 100 let njegove smrti. Letos, 21. decembra, pa bo minilo 150 let, kar se je v Šentjurju rodil.
Podelili so tudi priznanja Sveta Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Šentjur, za leto 2022. Priznanja JSKD podeljuje skupinam, posameznikom ali društvom, ki so s sodelovanjem na preglednih revijah, tekmovanjih ali izbornih srečanjih v organizaciji sklada v kakovostnem merilu dosegli izstopajoč ustvarjalni uspeh. Podelila sta jih vodja izpostave Anita Koleša in predsednik sveta Tom Costo.
Obrazložitve nagrajenih
Godci Mladinske folklorne skupine Lintvar
Ko se je leta 2010 ustanovila Mladinska folklorna skupina Lintvar, je bila ena redkih najstniških folklornih skupin. Spremljali so jo godci, prav tako zelo rosnih let. Skupina si je zadala nalogo, da predstavljajo karseda verodostojno in izvirno odrsko predstavitev in godci so jim pri tem s svojo interpretacijo pripomogli, da je bila ta skupina vrsto let eden najboljših tovrstnih mladinskih sestavov.
Letošnja udeležba mladih godcev na dogodku Napev – odsev, srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila – je ponovno navdušila našo strokovno spremljevalko, tako z zvokom, tehnično izvedbo kot tudi z izborom viž, zato jih je uvrstila na državni nivo kakovosti, kar je razlog za odločitev za priznanje.
Ljudski pevci Paridolske korenine in godec Viki Novak
Paridolske korenine so predstavniki živega izročila, ki z ljudsko pesmijo živijo, njihov vodja Viki Novak pa jim s svojim pevskim oz. glasbenim spominom ter s staro harmoniko daje takt, da pesmi in viže ohranjajo v čimbolj avtentični izvedbi. Pevcem uspeva, da vsak po svoje prispevajo k dobri in muzikalni izvedbi nastopa.
Ljudsko petje in godčevstvo sta izrazito ljubiteljska dejavnost, ki jo poganja veselje do takšnega ustvarjanja. Tako pevce kot Vikija Novaka, ki je sicer na letošnjem srečanju godel brez svojega klarinetista Denisa Lenarta, je muzikologinja doktorica Urša Šivic popolnoma zasluženo uvrstila na državno kakovostno raven.
Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini in zborovodja Matevž Pušnik
Medtem ko je veliko pevskih zborov še razmišljalo ali bi se lotili vaj v zahtevnih kovidnih razmerah, so pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida že sprejeli zahtevno odločitev: sodelovanje na najpomembnejšem domačem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2022 v Mariboru. To je pomenilo resno delo, ki se je zelo obrestovalo, njihov nastop je mednarodna strokovna žirija ocenila s srebrnim priznanjem, kar je v zadnjih 20ih letih največji zborovski uspeh v občini Šentjur, k rezultatu pa je seveda v veliki meri prispeval njihov dirigent Matevž Pušnik, ki mu je ta ista žirija podelila še naziv najbolj obetavnega mladega zborovodje na tekmovanju. Obetavno za nadaljnje delo našega odličnega zbora.
Za konec kulturne proslave pa so zapeli še pevci MePZ Zarja Šentvid, ki so nesporno dokazali svojo kvaliteto. “Naj pa se praznovanje kulture slovenske nikar ne konča, naj vas poti v prihodnjih dneh varno vodijo h kulturnim ciljem. Kulturo pa zajemite z veliko žlico,” je še zaključil moderator Vid Palčnik. (Jure Godler)
