Šentjur, 15. 11. 2022 – Poleti je šentjurski občinski svet potrdil Stanovanjski program Občine Šentjur za obdobje 2022-2030. To je dokument, ki je podlaga za pripravo načrtov za urejanje stanovanjske problematike občanov. Naša občina meri kar 222 km2 in je 23. največja občina v Sloveniji. V občini živi po podatkih SURS za konec leta 2021, 19.628 prebivalcev. V zadnjem desetletju se je število prebivalcev povečalo za skoraj 500. Iz statistike SURS je razvidno tudi to, da se v zadnjem desetletju povečuje delež starejših od 65 let, zmanjšuje pa se delež aktivnega prebivalstva, ki so stari med leti 15 in 64. Kar pomeni, da se prebivalstvo v občini stara.
1.434 praznih stanovanj
V Občini Šentjur je 7.388 stanovanj (sem sodijo stanovanja in hiše o.p.p.). Od teh je naseljenih 5.816 stanovanj. Že enostavna matematična računica nam pove, da je 1.572 stanovanj prostih. Od slednjih lahko še odštejemo stanovanja, ki so klasificirana kot počitniška stanovanja, ki jih je 138. V Šentjurju je torej 1.434 praznih stanovanj? Statistični urad navaja, da je kar 382 stanovanj, ki so bila zgrajena pred letom 1919, velika večina stanovanj, ki jih državna statistika šteje kot prazna pa so bila zgrajena pred letom 2000. Torej gre v veliki večini za stara stanovanja in hiše.
Na današnji dan se na portalu nepremicnine.net v Občini Šentjur, prodaja štiri stanovanja, 16 hiš od katerih je velika večina zgrajenih konec prejšnjega stoletja in 28 posesti, od katerih je večina zazidljivih in primernih za novogradnje. Odgovor, ki nam ga je postregel trg nepremičnin nam ne pojasni, kje so vsa ta skrita prazna stanovanja. Zato smo odgovor poiskali na Občini Šentjur.
Kje so prazna stanovanja?
Podatek o praznih stanovanjih je uradni podatek statističnega urada. “Tudi nam se je številka praznih stanovanj zdela ogromna in smo se tudi sami spraševali, zakaj ne pride do prodaje teh stanovanj in s tem možnosti naselitev v njih,” je povedala vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti mag. Mateja Berglez. Dodala je, da niso vsa ta stanovanja izključno stara – med njimi je tudi nekaj mlajših in celo novogradenj. “Državna davčna politika je da se praznih stanovanj ne obremenjuje in ta stanovanja velikokrat lastniki hranijo za svoje otroke, vnuke, ker z njimi nimajo večjih stroškov. Ta stanovanja niso na trgu,” je še dodala.
“Obračunavanje davka na nepremičnine je izključna pristojnost države,” je dodala še Katja Burič, vodja službe za gospodarjenje s premoženjem. “Poudariti moramo, da tako velik procent praznih stanovanj, ni samo problem Občine Šentjur, ampak je prisoten tudi po drugih občinah,” je dodala. Največkrat govorimo o praznih hišah, ki so razpršene po celotnem ozemlju naše občine. “Velikokrat v teh primerih gre za starejše hiše, ki so podedovane in se novi lastniki še niso odločili za prodajo ali oddajo,” je dodala. “Veliko ljudi tudi svojih nepremičnim ne oddaja, saj so najemniki veliko bolj pravno varovani kot lastniki objektov,” je ugibala Buričeva zakaj toliko praznih stanovanj.
“Trudimo se, da tudi na podeželju enakomerno vlagamo tudi v infrastrukturo – od cest, igrišč, kulturnih domov oz. objektov za druženje krajanov. Vzdržujemo podružnične osnovne šole in vrtce, tudi z razlogom, da si občani lahko dom ustvarijo tudi izven mestnega središča. Kvaliteta življenja na podeželju pa je neprimerno boljša, kot v mestnih centrih,” je dodala mag. Mateja Berglez.
Novogradnje
“Potencialnih parcel za gradnjo je po celotnem ozemlju občine kar nekaj, so pa v privatnem lastništvu in velikokrat te parcele niso na trgu. V naslednjih letih bo Občina Šentjur komunalno opremljala stanovanjsko cono v Gorici pri Slivnici na levi strani ceste proti Slivniškemu jezeru. Možnost gradnje stanovanjskih objektov bo v prihodnosti tudi v Loki pri Žusmu,” doda Berglezova. Po celotni občini pa nova stanovanja gradijo tudi privatni investitorji, kjer občina pomaga pri pripravi prostorskih aktov, ki jih vlagajo zasebni investitorji za gradnjo stanovanjskih in večstanovanjskih objektov. Od leta 2018 je občina intenzivno v stiku s Stanovanjskim skladom RS. “Predstavniki sklada so si tudi ogledali potencialne lokacije za gradnjo večstanovanjskih objektov žal pa se za investicijo niso odločili,” je dodala.
Neprofitna stanovanja mladih ne zanimajo
V mesecu marcu je Občina Šentjur objavila razpis za oddajo neprofitniih stanovanj. Na razpis se je odzvalo 60 prosilcev, od tega jih je 53 uvrščenih na seznam – v listi A 43 in listi B 10 prosilcev za stanovanja. V mesecu oktobru je lista pravnomočna in občina je že začela z dodelitvami stanovanj. “Zanimiv pa je podatek pa je, da gre v večini primerov za reševanje stanovanjskega problema ene osebe ali dveh starejših oseb. Mladi in mlade družine na ta razpis ne kandidirajo oz. so v manjšini,” je dodala Katja Burič.
Na razpisu za neprofitna stanovanja pa so ravno mladi prosilci in mlade družine tisti, ki so uvrščeni v prednostno kategorijo. Občina daje tudi prednost in dodatno število točk mladim z doseženo izobrazbo (progresivno glede na stopnjo izobrazbe), s čimer mladim omogoča uveljavljanje prednosti pri pridobitvi stanovanja. “Rapisi za stanovanja, ki so merodajni pa ne izkazujejo potrebe mladih in mladih družin po neprofitnih stanovanjih,” je zaključila Buričeva. Občina razpolaga z 191 enotami, glavnina pa je neprofitnih ima pa tudi razpologajno pravico do 22 stanovanj stanovanjskega sklada in enega stanovanja Ministrstva za notranje zadeve. Ta stanovanja v Občini Šentjur pa so trenutno vsa zasedena. (Jure Godler)
