Šentjur, 20. 3. 2025 – Vinogradniško društvo Šentjur združuje ljubitelje in skrbnike vinske trte ter pridelovalce vina, ki ohranjajo dolgoletno tradicijo vinogradništva na našem območju. V četrtek, 20. marca 2025, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali članice in člani Vinogradniškega društva Šentjur, ki je bil tokrat tudi izredni volilni OZ, saj je dosedanje dolgoletni predsednik Jurij Malovrh podal odstop. Vinogradništvo je v Šentjurju globoko zakoreninjeno in ima pomembno vlogo tako v kulturnem kot gospodarskem življenju. Društvo že vrsto let povezuje vinogradnike ter skrbi za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks na področju pridelave vrhunskega vina.
Ko je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta, so k besedi povabili dolgoletnega predsednika društva Jurija Malovrha, ki je s kratkim pogledom v zgodovino društva obudil stare spomine in se dotaknil vseh uspešnih izzivov, ki jim jih je kot društvu uspelo uresničiti, med njimi tudi prostor, ki si ga delijo s člani društva Večno mladi Šentjur.
Aktivno leto
V preteklem letu so realizirali skoraj vse zastavljene cilje za preteklo leto. Imeli so predavanje o zimski rezi vinske trte s praktičnim prikazom v šolskem vinogradu Šolskega centra Šentjur, prisluhnili so predavanju za zaščito in nego vinske trte, izvedli so spomladansko rez in jesensko trgatev potomke najstarejše vinske trte, posajene pred Ipavčevo hišo, bili so na rezitvi najstarejše vinske trte v Mariboru, v septembru so imeli predavanje o trgatvi in negi mošta ter uporabi ekoloških sredstev v Šmarju pri Jelšah, v prednovoletnem času so imeli predavanje o negi mladih vin s poudarkom na odpravi napak –delovno poskušino po načelu, da so okušali vsi z vedenjem, da se učimo na napakah. V vinogradnikovi učni kleti so v preteklem letu dopolnjevali opremo. V njej so izvedli uspešno ocenjevanje in jo nekajkrat tudi uspešno promovirali. Nabavili so nove kozarce z emblemom vinogradniškega društva.
Skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico so v mesecu aprilu izvedli ocenjevanje vin, kjer so sodelovali s ponudbo najboljših vin za Ipavčevo vino oziroma Županovo vino, s čimer se šentjurska vina najbolje promovirajo tudi širom po Sloveniji, kar je v nekaj besedah potrdila tudi podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj.
Menjava na predsedniškem stolčku
V mesecu avgustu je dolgoletni predsednik društva Jure Malovrh zaradi zdravstvenih težav zaprosil upravni odbor za razrešitev in za začasnega predsednika predlagal dolgoletnega tajnika Francija Pevca do občnega zbora v letu 2025. Upravni odbor je predlagani predlog sprejel in potrdil Francija Pevca za začasnega predsednika društva. Malovrh je predlagal, da se v letu 2025 na rednem letnem občnem zboru izvedejo volitve v novo vodstvo vinogradniškega društva in s tem hkrati tudi spremembe v statutu društva. Člani društva so na občnem zboru podprli predlog Malovrha in za novega predsednika zvolili Pevca, ki je ob izvolitvi povedal, da se zahvaljuje za zaupanje in da si želi, da bi društvo še naprej dobro delovalo. Prav tako se je zahvalil članom za dosedanje delo, še posebej Juriju Malovrhu za njuno 20.letno »zelo dobro« sodelovanje.
Vinogradništvo je stoletja dolgo oblikovalo pokrajino, kulturo in življenje številnih slovenskih regij, med njimi tudi Šentjurja. Kljub globokim koreninam pa se ta dragocena tradicija v zadnjih desetletjih spoprijema z izzivi, ki ogrožajo njen obstoj. Modernizacija kmetijstva, vse manjši interes mladih za nadaljevanje vinogradniške dejavnosti, zahtevne vremenske razmere ter gospodarski pritiski so glavni dejavniki, ki prispevajo k postopnemu izginjanju vinogradniških praks.
Zmanjševanje števila vinogradov pomeni tudi izgubo pomembne kulturne dediščine, ki je globoko povezana z identiteto lokalnih skupnosti. Brez ustreznih ukrepov za ohranitev te dejavnosti in spodbujanja mlajših generacij k vključevanju obstaja nevarnost, da vinogradništvo postane le še del preteklosti. Pomembno vprašanje, ki ga ta problem odpira, je, kako lahko lokalne skupnosti, država in vinogradniška društva, kot je Vinogradniško društvo Šentjur, združijo moči, da bi zaščitili to tradicijo. Ohranitev vinogradništva ni le gospodarsko vprašanje, temveč tudi kulturno, saj se skupaj z vinogradi ohranja tudi bogata dediščina pridelave vina, tradicionalnih znanj in lokalnih običajev. (Tjaša Ferlež)
