Rifnik, 15. 8. 2015 – Rifnik, drugi najvišji stražar Šentjurja, ki s svojimi 568 metri nadmorske višine že tisočletja bdi nad dolino. Prvi staroselci so ga poselili že v obdobju mlajše kamene dobe, to je v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Na RA Kozjansko so se odločili pristopiti k projektu Rojstvo Evrope, ki ponovno obuja arheološka najdišča. “Razvojna agencija Kozjansko je v letu 2014 skupaj s projektnimi partnerji pričela izvajati aktivnosti v okviru projekta »Rojstvo Evrope«. Projektno partnerstvo poleg Razvojne agencije Kozjansko sestavljajo še Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, Muzej Prigorja Sesvete in Zavičajni muzej Varaždinske Toplice. Projekt se odvija v okviru Operativnega programa teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška,” je o projektu povedala Breda Retuznik, vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja na RAK. Dodala je še: “Skozi projektne aktivnosti povezujemo kulturno dediščino mreže arheoloških najdišč Arheološkega parka Rifnik, arheološkega najdišča Ajdovski gradec, Ančnikovega gradišča, najdišča Kuzelin in rimsko arheološko najdišče Aquae Lasae, Varaždinske toplice.”
V okviru projekta so v soboto na Rifniku pripravili interpretativno vodenje. Vodnica je obiskovalcem podrobno pojasnila zgodovino hriba in naselbine na njegovem vrhu. Poleg vodstva je obiskovalce na vrhu pričakala še zakuska, ki jo je pripravila mojstrica domačih dobrot Rosanda Ploštajner, Rok Vodeb – Kelt pa je iz strun izvabil prijetno melodijo, ki je odzvanjala iz cisterne. O samem doživetju arheološkega parka Rifnik je Retuznikova povedala: “Skozi takšne pristope sodobne interpretacije preizkušamo načine sprejemanja, doživljanja Rifnika med različnimi ciljnimi skupinami. To nam je usmeritev za oblikovanje inovativnih turističnih produktov, ki jih trg sprejema in išče. Hkrati pa osveščamo lokalno prebivalstvo in jih motiviramo za vključevanje in aktivno sodelovanje. Ključno nam je ravno vključevanje lokalnega okolja, tako posameznikov kot različnih institucij in tudi civilnih iniciativ.”
Da so utrdili povezovanje, so se v tem primeru povezali z novoustanovljeno sekcijo zelenega turizma Turističnega društva Šentjur ter s popoldansko interpretacijo na Rifniku prepletli še ogled vrta Gorazda Mauerja in citrarski koncert v jami mlinskih kamnov. Za zaključek so se vsi obiskovalci zbrali v Ferleževem mlinu ob zakuski in kozarčku. (Zoran Borovšak)