Rifnik, 19. 6. 2021 – Športno-umetniško društvo Rifnik (ŠUDR) je na svojem očaku znova obudilo petnajst stoletij staro keltsko naselbino. Kelti so ljudstvo iz mlajše železne dobe. Pojavili so se v času 5. stoletja, ko so bodočim rodovom zapustili izjemen oblikovni slog. Kelti so se nahajali tako na ozemlju današnje Francije, Nemčije in centralne Evrope. “Delno se je šlo za prenos materialne kulture in delno tudi za migracije,” nam je pojasnil diplomant zgodovine in “glavar keltske knjižnice” Žiga Jevšnik. Na območje Slovenije so se naselili iz vzhoda – v okolico Maribora in Ptuja – ter zahoda, kjer o tem pričajo keltska najdišča v okolici Kobarida.
V času srednjega latena se pojavi močna keltska kultura, med drugim tudi na Rifniku. To območje je bilo vključeno v Noriško kraljestvo. “S svojim duhovnim svetom in miti so ustvarjali idejo o svoji pokrajini in okolici. Z njimi bi se dalo povezati številne naše mite – povodni mož, božanstvo Akvon …,” nam je uvodoma povedal “keltski” zgodovinar Jevšnik.
Nastala je prava vas
“Le tisti, ki tvegajo, lahko zmagujejo, in le tisti, ki zaupajo, lahko tvegajo,” so bile modre besede “keltskega govorca” Dominka Gračnerja, ki je otvoril dogajanje na Rifniku. S tem so ŠUDR-ovci obudili praznik spominov na Rifnik, kjer so nekoč prebivala ljudstva, katerih potomci smo tudi mi. “Danes je dan, katerega so si keltske starešine, keltski bogovi in entuziastični prebivalci Keltske vasi vzeli za svojega,” je nadaljeval Gračner. Ta praznični dan so Kelti poimenovali lihta, to je čas toplote, ko je poletje na vrhuncu …
V Keltski vasi so si lahko obiskovalci ogledali različne delavnice, rezbarjenja, kovaštva, lončarstva. V njihovi knjižnici so spoznavali zgodovino Keltov in Rifnika, se preizkusili v lokostrelstvu in metu sekire. Keltsko vas so obiskali čisto pravi vikingi “Majstri Marpurgi”, ki so prikazali edinstvenost vikinškega življenja in se tudi bojevali z meči. ŠUDR-ovci so poskrbeli, da obiskovalci Keltske vasi niso bili ne lačni ne žejni. Lahko so pokusili keltsko enolončnico, keltske palačinke in keltski praženec. V keltski točilnici pa so si lahko podmazali suho grlo (uganite, s čim) – s pivom kelt.
Vloženega ogromno truda
“Ideja se je porodila članom našega društva, da na vrhu Rifnika, kjer je tudi nekaj izkopanin iz keltskih časov, pripravimo keltski dan,” nam je zaupal Žiga Pungartnik, predsednik ŠUDR-a. “Za takšno organizacijo je bilo potrebno veliko neprespanih noči, delali smo dan in noč. V samo izvedbo pa smo vključili skoraj vse naše člane,” je še dodal.
Člani društva so se tudi oblekli v stare keltske obleke, ki so nastale izpod spretnih prstov Mojce Kolar. Čelade je rifniškim Keltom izdelal Ivo Brodej. Slednji je prevzel tudi vlogo vodje keltske naselbine, zato se ga je prijel vzdevek Ata Kelt. V popolni keltski opremi se je naposled znašlo nekaj čez petdeset ŠUDR-ovcev. O količini postavljene opreme za Keltsko vas, stojnice in za druge aktivnosti pove tudi podatek, da so organizatorji opremo s traktorjem vozili na vrh Rifnika in postavljali naselbino cel dan. Prav toliko časa pričakujejo tudi za pospravljanje. Edinstvena prireditev pa je zagotovo uspela tako v očeh organizatorjev kot tudi obiskovalcev. (Jure Godler)
