Šentjur, 14. 6. 2025 – Na skupno življenjsko pot sta stopila Barbara Čakš in Branko Erjavec, ki ju druži ljubezen do gradbeništva, narave in skupnih vrednot. Barbara, doma iz Šentjurja, je po poklicu inženirka gradbeništva in aktivna gasilka v PGD Lokarje. Zaposlena je v podjetju GVO. Branko pa prihaja iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini, kjer dela kot vodja gradbenih del v lokalnem gradbenem podjetju. Skupaj sta že več kot štiri leta, pred poldrugim letom pa sta si ustvarila tudi skupen dom v slikoviti vasici pod Bočem, kjer bosta svojo pravljico tudi živela.
Njuna ljubezenska zgodba se je začela na prav posebnem kraju – na gradbišču pri pokopališču v Rogaški Slatini. Barbara je bila tam službeno, saj je zakoličevala optični kabel, Branko pa je bil kot vodja del pristojen za gradbišče. »Zato včasih v šali rečeva, da bo najina zveza trajala od groba do groba,« se nasmehneta ob spominu na prvo srečanje.
Ideja o poroki se je prvič resneje pojavila na gasilski veselici v Kostrivnici, kjer so jima prijatelji namignili, da bi bil že čas za poroko. Takrat sta začela resno razmišljati o tem koraku in se po tehtnem razmisleku kar dogovorila. Izbrala sta datum in stekle so priprave. Ker pa zaročenca še nista bila uradno zaročena, je med pripravami Branko zbral pogum in Barbaro tudi uradno zaročil.
Leto dni priprav za popoln dan
Priprave na poroko so potekale skoraj eno leto – korak za korakom in brez stresa. Hitro sta ugotovila, da so številna priljubljena gostišča že zasedena, a z odločitvijo za Gostišče pod Goro nista zgrešila. »Šefica Nataša se je s svojo ekipo res izkazala,« pravita. Za glasbeno vzdušje je skrbel Ansambel Aplavz, med civilnim in cerkvenim obredom pa sta s petjem navdušila pevka Klara in Cerkveni pevski zbor iz Kostrivnice, ki sta obredoma dodala prav posebno piko na i.
Cerkev sv. Jurija v Šentjurju in dvorano v gostišču sta okrasila Katarina in David iz Vrtnarskega centra Rogaška. Nevesta Barbara je bila nad okrasitvijo tako ganjena, da je že dan pred poroko ostala brez besed.
Njuna poroka je potekala po starih običajih. Nevesta je noč pred poroko preživela doma, svatje so se z ženinom odpravili ponjo, kjer so jo morali s pravilnimi odgovori na zabavna vprašanja tudi »priboriti«.
Solze ob slovesu in ples do jutra
Čeprav je bil celoten dan za mladoporočenca nepozaben, je bil najbolj ganljiv trenutek slovo od doma. »To nama je ostalo najbolj v srcu,« povesta z rahlo otožnostjo, a tudi z zavedanjem, da se z novim poglavjem začenja nekaj lepega. Med številnimi lepimi trenutki izstopajo še: sprejem svatov pri nevesti, vožnja s starodobnikom, za katero je poskrbela nevestina priča, cerkveni obred, gasilski špalir, ki so ga pripravili člani in članice PGD Lokarje, prvi ples kot mož in žena ter zabava, ki je trajala vse do poznega jutra.
»Če bi lahko kaj spremenila, bi si želela le to, da dan ne bi tako hitro minil,« pravita v en glas. Poroka bo za vedno ostala v njunem spominu kot čaroben dan, za katerega se je vsekakor splačalo potruditi. »Skrbi so že pozabljene, spomini pa ostajajo in bodo ostali za vse življenje. In to je najlepše,« dodata z nasmehom. Zdaj že zakonca Erjavec sta hvaležna staršem in pričam, ki so poskrbeli za vse malenkosti, da je njun poročni dan potekal tako, kot sta si ga zamislila.
Poroka Barbare in Branka je bila čudovit odsev njune skupne poti – preprosta, srčna in pristna. Vsaka podrobnost, vsak pogled in nasmeh sta pričala o tem, kako močna je njuna vez. Čeprav pravita, da bi si želela, da dan ne bi tako hitro minil, bodo spomini na nepozabne trenutke, smeh med najdražjimi in ljubezen, ki ju je povezala, ostali za vedno. Vsem, ki načrtujejo svoj sanjski dan, sporočata: »Vzemi si čas, prisluhni sebi in drug drugemu – in naj bo vsak korak na poti do ‘DA’ prežet z veseljem in ljubeznijo.«
