Šentjur, 22. marec 2026 – Ob 19. uri so se zaprla volišča tokratnih državnozborskih volitev. Poslance v spodnjem domu slovenskega parlamenta smo izbirali desetič v samostojni Sloveniji.
Relativno zmago je osvojila vladajoča stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Po 99,85 odstotka preštetih glasov je osvojila 28,59 odstotka glasov in tako za dobrega pol odstotka prehitela Slovensko demokratsko stranko Janeza Janše. Vrsti red med največjima rivaloma tako ostaja enak, le da z močno zmanjšano razliko, ki bo Svobodi po vsej verjetnosti omogočila, da prva poskusi sestaviti novo vlado. V parlament se je z 9,31 odstotki glasov uvrstila še skupna lista NSi, SLS in Fokus, sledita SD in Demokrati Anžeta Logarja s po 6,7 odstotka ter skupna lista Levica in Vesna ter stranka Resni.ca s po 5,54 odstotka glasov.
Godčevi četrti mandat
Po vseh preštetih glasovih iz volilnega okraja Šentjur, ki zajema občini Šentjur in Dobje, je prvo mesto vnovič osvojila SDS. Jelka Godec je tako s 5.224 oz. 42,1 odstotka glasov osvojila četrti zaporedni mandat poslanke v državnem zboru. Na drugem mestu je kandidatka Svobode Danica Polak Gruden z nekaj manj kot dvajsetimi odstotki oz. 2.440. Mihaela Rožej iz SLS (skupna lista z NSi in Fokusom) je prejela 9,66 odstotka glasov, Polona Bajt SD 6,64 odstotka. Danilo Lončarič, predstavnik Demokratov, ki je sicer najvišje uvrščen “nešentjurčan”, je osvojil 6,08 glasov. Stranka Prerod je na Šentjurskem prehitela Levico in Vesno ter s kandidatom Borisom Belejem, ki ga je podprl tudi župan Marko Diaci, osvojila 2,83 odstotka glasov. Blaž Podsedenšek iz Levice in Vesne je prejel 2,81 odstotka glasov. Rezultate ostalih kandidatov lahko vidite na koncu članka.
Volilna udeležba je bila v celotni Sloveniji 69,32 odstotna. V volilnem okraju Šentjur je glas oddalo 73,02 odstotka tukajšnjih volilnih upravičencev oz. 12.509 volivcev, od tega je bila neveljavna glasovnica 101.
Glede na delež glasov, ki jih prejel izvoljen poslanec ali poslanka, je na vrhu lestvice Arčon iz Svobode, ki je v okraju Nova Gorica 2 prejel 43,52 % vseh glasov, takoj za njim pa je naša poslanka Jelka Godec, ki je prejela 42,11 % vseh oddanih glasov v Šentjurju.
Šentjur ostaja trdnjava SDS
Stranke in liste so se v šentjurskem okraju razporedile precej podobno kot na državnem nivoju, le da z vidnejšimi odstopanji v odstotkih. Najopazneje je to ravno med vodilnima strankama, kjer je SDS osvojil skoraj dvakratnik glasov Svobode. Prav tako bi, če bi šteli le tukajšnji glasovi, preboj v državni zbor uspel eni stranki manj – izpadla bi lista Levice in Vesne.
Volilni okraj Šentjur se je na državnozborskih volitvah tako vnovič utrdil kot precej močna trdnjava SDS. Gotovo k temu prispeva tudi vloga poslanke Jelke Godec, ki je na svojih prvih volitvah leta 2014 zasedla drugo mesto, od takrat pa okrajno zmago osvajala zaporedoma. Tokrat celo za dobrih 880 glasov več kot na zadnjih volitvah, izboljšala je tudi svoj odstotek, ki je bil med kandidati SDS tudi najvišji v celjski volilni enoti. V zadnjem sklicu parlamenta je bila nekoliko bolj medijsko izpostavljena kot vodja druge največje poslanske skupine, pogosto pa je bilo v njenih objavah zaslediti infrastrukturne projekte, ki so se potrjevali ali izvajali v času predhodne vlade. Med njimi tudi projekt novogradnje Podružnične osnovne šole Kalobje, kar je morda razlog, da je Godčeva tam osvojila najvišjo, okoli 70 odstotno podporo.
SDS je največ glasov osvojila na vseh voliščih v volilnem okraju Šentjur, na drugem mestu pa je lista NSi, SLS in Fokus dvakrat prehitela Svobodo. Slednja je največ glasov med strankami prejela na predčasnem glasovanju. Svoboda je svoj rezultat z volitev leta 2022 v Šentjurju znižala za 727 glasov.
Tradicionalne stranke so se odrezale v skladu s pričakovanji. Novi Sloveniji je koristilo povezovanje z dvema strankama. Z Rožejevo, ki sicer pripada Slovenski ljudski stranki, je iz 6,57 odstotka zrasla na 9,66. Popolno primerjavo je sicer težko potegniti, saj je SLS na zadnjih volitvah nastopila v širši koaliciji Povežimo Slovenijo (ki je osvojila 4,92 odstotka glasov), Fokus pa niti še ni obstajal. Kandidatka SD Polona Bajt je za 1,81 odstotka izboljšala svoj rezultat iz leta 2022.
Kampanja v naših krajih je sicer minila brez opaznejših dogodkov in soočenj, vidnejših obiskov visokih strankarskih funkcionarjev je bilo le za vzorec. Veliko šteje osebni angažma posameznih kandidatov. Tisti iz večjih strank se lahko v določeni meri naslonijo na premišljene taktike in akcije strankarskih strategov, manjšim pogosto ostane le samoiniciativnost. Oba pristopa pa sta v preteklosti že rezultirala tako uspeh kot poraz.
V parlament tudi Asta Vrečko
Dodajmo, da je bila v Ljubljani, v volilnem okraju Bežigrad 2, za poslanko izvoljena tudi trenutna ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, ki sicer po rodu izhaja iz Šentjurja. V okraju Šmarje pri Jelšah pa so bili letos deležni volilnega blagra, ki ga je Šentjur doživel leta 2018; aritmetika glasov jim je dodelila tri poslance.
Konstitutivno sejo jubilejnega desetega sklica Državnega zbora Republike Slovenije je pričakovati do sredine aprila, sestavljanje koalicije pa utegne biti glede na rezultate volitev težavno. Ni mogoče tudi izključiti, da bi se lahko v ne tako oddaljenem času znova odpravili na volitve, kar bo odvisno predvsem od možnosti preseganja strankarskih okvirov. Vsekakor pa za večino strank to ne bi bila povsem ekonomična odločitev, saj jih konec tega leta čaka še en volilni in predvsem finančni zalogaj – lokalne volitve. Kot so potrdili pred časom, bodo župana Diacija skušali izzvati v SD in SDS. Za slednjo so bili za razliko od državnozborskih volitev tovrstni poskusi od leta 2010 neuspešni.
(JG, ViP)
