Slom, 11. 10. 2026 – Na 23. vseslovenskem srečanju kmetov na Ponikvi in Slomu so se zahvali za sadove zemlje pridružila opozorila o prihodnosti slovenskih kmetij. Govorniki so ob letošnjem geslu »Prijaznost je sestra prave ljubezni« spregovorili o posledicah suše, poštenem plačilu za kmečko delo in mladih, ki za prevzem domačij potrebujejo tudi možnost dostojnega življenja. Srečanje pri rojstni hiši blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, so organizirali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), župnija Ponikva in Občina Šentjur ob pomoči prostovoljcev. Po zahvalni maši v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi se je program nadaljeval s slavnostno akademijo na Slomu.
Podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj je v pozdravnem nagovoru letošnje geslo povezala z iskrenim zanimanjem za težave drugih. Ob vprašanju, kako so kmetje preživeli sezono, je opozorila na sušo in njene posledice.»Po letošnji sezoni me je pravzaprav strah vprašati, kako ste,« je dejala. Izpostavila je potrebo po dolgoročnih kmetijskih politikah in opozorila, da zgolj pokrivanje izgub ne zadostuje za zagotavljanje prehranske varnosti. »Marsikaj smo že zamudili, ampak danes raje razmislimo o tem, kaj še lahko storimo,« je pozvala podžupanja Silva Koželj.
Narava ne čaka na administrativne postopke
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je kmetom in kmeticam izrekel zahvalo za delo ter poudaril njihovo vlogo pri pridelavi hrane, ohranjanju kulturne krajine in življenja na podeželju. Odgovornost za prihodnost domače pridelave morajo po njegovih besedah poleg potrošnikov prevzeti tudi trgovina, predelovalna industrija in država. »Kmet mora za svoje delo prejeti pošteno plačilo,« je poudaril.
Podgoršek je opozoril, da izgubljen pridelek pomeni izgubljeno delo, porabljen denar in negotovost glede krme ter prihodkov družine. Ob naravnih nesrečah zato pričakuje hitro pomoč pristojnih institucij. »Narava ne pozna uradnih rokov in ne čaka na zaključek administrativnih postopkov,« je dejal. Dolgotrajno čakanje na pomoč lahko po njegovem opozorilu povzroči dodatno zadolževanje, zmanjšanje proizvodnje ali opustitev kmetovanja. Med ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam je navedel namakalne sisteme tam, kjer so primerni, izboljševanje tal, prilagojene sorte in pasme ter učinkovito obvladovanje tveganj. Zavzel se je tudi za predpise, ki upoštevajo razmere na slovenskih kmetijah. »Kmet potrebuje pravila, ki omogočajo delo, ne pravil, ki ga od dela odvračajo.«
Poseben del nagovora je predsednik zbornice namenil mladim prevzemnikom. Izpostavil je dostop do zemljišč, možnosti za naložbe, predvidljivo poslovno okolje, svetovanje in pošten položaj na trgu. »Če želimo mlade na kmetijah, jim moramo omogočiti pogoje, da bodo na kmetiji lahko ustvarili dostojno življenje,« je povedal. Pri medgeneracijskem prenosu kmetij je poudaril, da starejši potrebujejo občutek varnosti, mladi pa prostor za razvoj svojih zamisli in prevzem odgovornosti. Pozval je k dolgoročni viziji kmetijstva, ki bi presegala posamezne politične mandate.
»Ne rabimo samo strojev, rabimo človeka«
Gost srečanja je bil tudi teharski župnik Miha Herman, nekdanji župnik na Ponikvi, s katerim se je pogovarjala voditeljica dogodka Martina Kolenc. Spomnil se je svojega sodelovanja pri obnovi Slomškove rojstne hiše ter spregovoril o ljubezni do zemlje, družini in solidarnosti. Opozoril je, da sodobna mehanizacija posamezniku omogoča opraviti več dela, vendar odnosi med ljudmi ostajajo pomembni. »Ne rabimo samo strojev, rabimo človeka. In človeka ne usrečujejo samo stroji, ampak ga usrečuje odnos,« je dejal. Poudaril je tudi odgovornost do naslednjih generacij: zemljo upravljamo omejen čas, zato jo moramo ohraniti in predati naprej. Ob sklepu pogovora se je vrnil k prijaznosti: »Tudi kadar morate kaj odreči, naredite to prijazno.«
Kulturni program so oblikovali pevski zbor ponkovške župnije pod vodstvom Marije Klančar, na klavirju pa jih je spremljala Zala Golob, ljudski pevci iz Vitanja, pesnica Ivanka Uduč iz Planine pri Sevnici in dijaki Šolskega centra Šentjur. Pred pogostitvijo je zbrane nagovorila vinska kraljica Slovenije 2026 Nika Martinčič. Kot članica vinogradniške družine je opozorila na delo, znanje in negotovost, ki spremljajo pridelavo. Pozvala je k večjemu spoštovanju kmečkega dela in pogostejši izbiri domačih pridelkov. Jedi je blagoslovil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar.
Sledila je pogostitev, ob kateri je bilo mogoče nadaljevati pogovore, za katere med vsakodnevnimi opravili pogosto zmanjka časa. Po vrnitvi domov so udeležence znova čakali hlevi, njive, živali in druge obveznosti. Prav zato je bilo Podgorškovo opozorilo, da mora spoštovanje do kmetov dobiti tudi oprijemljivo obliko, eno osrednjih sporočil srečanja: v poštenem plačilu, pravočasni pomoči in pogojih, v katerih bodo kmetije lahko načrtovale prihodnost. (Jure Godler)
