Šentjur, 21. 11. 2014 – Danes je dan ponovno posvečen dnevu hrane. Vseslovenski projekt, ki ga je razglasila Vlada RS in se obeležuje tretji petek v novembru. Slovenski zajtrk izvajajo, že četrto leto zapored, z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samoookrbo, domačo pridelavo in predelavo. “Tudi tokrat bomo posebej poudarili pomen zdravega prehranjevanja in zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja,” so zapisali na uradni spletni strani. V okviru tega projekta se predstavlja pomen čebelarstva in kmetijstva, obenem pa se spodbuja k pravilni in zdravi prehrani. K projektu so pristopila številna slovenska podjetja, pridelovalci sadja, proizvajalci mleka. Med njimi so na uradnem seznamu kmetij, ki so ponudila živila, našli tudi nekaj domačih imen: Boris Markič iz Dramelj, Marija Založnik, Miran Benčina in Darko Drame iz Loke pri Žusmu, Stanko Javornik in Janez Mlaker iz Grobelnega, Andrej Zdolšek in Srečko Mastnak s Ponikve. Verjetno pa bi na seznam lahko vpisali še kakšnega lokalnega pridelovalca, s katerim so se šole dogovorile individualno. Projekt je namenjen tudi navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi, prav tako drugimi javni zavodi in potrošniki ter lokalnimi pridelovalci/predelovalci za morebitno nadaljnje sodelovanje pri dobavi živil, kot tudi povezovanju z ostalimi lokalnimi deležniki. Spodbuja pa se tudi k izvedbi dneva dejavnosti v vrtcih in osnovnih šolah.
Pomen kakovostne hrane iz lokalne bližine in zdravo prehranjevanje pa je poudaril predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, ki je letos prevzel pokroviteljstvo nad projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Slovenski zajtrk pa še vedno nosi pridih “šentjurskega”, saj je pred nekaj leti pravo mini revolucijo povzročilo ogorčeno pismo učiteljice slovenščine na OŠ Franja Malgaja Šentjur, Bojane Potočnik, ki je v njem opozorila na takratno dejstvo, da je država namenila veliko denarja za tiskanje raznih brošur za promocijo tradicionalnega slovenskega zajtrka – samega zajtrka pa ne. Njeno pismo, ki je zadelo žebljiček na glavico, so povzemali številni slovenski mediji. Učiteljica je dokazala, da lahko tudi posameznik spremeni stvari, če se jih loti na pravi način, saj so zavoljo njenega pisma otroci od takrat na mizo namesto brošur prejeli pravi zajtrk. Prav tako je bil stavek iz njenega pisma »Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih,« tako udaren in samozavedajoč, da so ga bralci dnevnika Večer izbrali za Bob leta 2013. (Jure Godler, simbolična fotografija)
