Slovenci smo bogat narod. Poznani po čisti vodi in naravi, uspehih športnikov, znanstvenikov. V samem evropskem vrhu smo po lastniškem metru nepremičnin na prebivalca. Daleč pred Švico in Nemčijo. Tam se večina ljudi rodi in umre v najemniških stanovanjih in hišah. In najemnine so oderuško visoke.
V naši mali deželici je že od nekdaj naseljen priden, deloven narod. Naši starši in stari starši so v letih od 1950 do 1990 postavili večino hiš in hišk po dolinah in hribih po celi Sloveniji. Večina teh hiš je bila »sfritanih«, je rekla moja mami. To pomeni na pol narejenih. Denarja je bilo malo, na razpolago ni bilo ustreznih materialov, gradilo se je postopoma, tudi več let, ko je bil denar in material in ko je imel vaški zidar ali sosed čas. In večina teh hiš stoji še danes. Nekatere so popolnoma obnovljene, nekatere deloma. In nekatere so v slabšem stanju kot pred petdesetimi leti. Popokana okna, ki prepuščajo vsak piš, strehe puščajo, neizolirane, tudi brez centalne kurjave. In v njih živijo ljudje.
Nekateri sami, starejši, z borno pokojnino. Nekatere so poseljene z velikimi družinami. Nekateri z majhnimi dohodki, nekateri brez dela. In te obraze osebno poznajo ljudje raznih humanitarnih organizacij, ki delajo po terenu. Ti obrazi obstajajo tudi v naši občini. Preberite članek na FB ŠUDR. Samo v KS Rifnik je 30 družin, ki so pomoči potrebne. Ljudje so se na pobudo ŠUDR-društva res odzvali v velikem številu in darovali ogromno hrane in tudi drugih stvari. Veliki, bogato založeni paketi so bili osebno dostavljeni pomoči potrebnim.
Zakaj so vozički v trgovinah, kjer zbirajo hrano za razne humanitarne organizacije, prazni oziroma slabo zapolnjeni? Nekateri ljudje ne morejo darovati, ker sami komaj shodijo skozi ves dolgi mesec. Nekateri so pa izgubili zaupanje v različne organizacije. Res, tudi v medijih je bilo veliko govora in napisanega o tem, da denar, hrana, oblačila in ostale stvari vedno ne pridejo na pravi naslov. Veliko prahu je dvignil zapis o slovenskih članih svetovne organizacije, ki so pred leti potovali v luksuznih pogojih na stroške teh humanitarnih organizacij. Sama sodelujem dobrodelno marsikje.
Z delom, s pecivom, finančno. In ko beseda nanese na to, mi marsikdo reče: si nora! Saj stvari ne bodo prišle v prave roke! Skoraj vsak pozna koga, osebno ali preko govoric, za katerega menijo, da ni potreben vse pomoči, ki jo prejme. Nekateri se res mogoče znajdejo v življenju bolje kot drugi. Mnogi pa ne. In tem pomaga tudi gospa Albina, ki jo omenja Jure. Pozna jih osebno. In sem popolnoma prepričana, da bo vsebina teh Lidlovih vozičkov s pomočjo gospe Albine prišla na pravi naslov. K družinam z otroki, ki so res pomoči potrebni.
Galerija fotografij
Poceni, nasitno in zdravo kosilo - jota
Natisni receptSESTAVINE
- kisla repa,
- fižol,
- mleta rdeča paprika,
- čebula,
- lahko klobasa ali prekajeno meso
NAVODILA ZA PRIPRAVO
Čebulo popražimo na olju ali masti. Dodamo kislo repo, ki smo ji odcedili vodo, da jota ne bo prekisla. Kuhamo pol ure. Fižol, ki smo ga prejšnji večer namočili, skuhamo posebej. Del kuhanega fižola prihranimo za vlakninsko in vitaminsko zimsko bombo – solato iz fižola in črne redkve. Kuhan fižol z vodo vred prilijemo v lonec. Začinimo in še malo pokuhamo. Zgostimo po želji. Skuhamo klobase. Pojemo s kosom dobrega kruha. Pri nas joto jemo vsaj dva dni zapored za kosilo in še kakšno porcijo zamrznem.
Jota je poceni jed, pogreje se, dobra je, relativno hitro skuhana, če fižol namočimo dan prej, je polna vlaknin. Se pa zgodi, da v družini kdo ne mara ravno jote. Odrasli ali otroci. Poskusimo z besedami: je zdrava, malo pokusi, nadevaj si za prvič na krožnik samo pol zajemalke, bodimo hvaležni za vso hrano, tudi tisto, ki jo ne maramo najbolj. Povejmo, da imamo mogoče za sladico po kosilu sveže pečeno jabolčno pito. Dobi jo vsak. Tudi tisti, ki bo prvič pojedel samo tri žlice jote.
Naloga dneva:
Preštejmo število parov čevljev, ki jih imamo osebno. Poglejmo v omaro, koliko oblačil premoremo. In tudi z otroki naredimo inventuro čevljev, oblačil, igrač. Vsi skupaj bomo hitro bolj hvaležni za vse, kar nas obdaja doma in nasploh v življenju.
Namig dneva:
Če zmoremo, darujmo. Vsaj nekaj. Pogovorimo se z otroki o tem. Vzemimo jih s sabo v Lidl in naj oni nekaj malega izberejo za kakšnega pomoči potrebnega otroka. Verjetno bodo izbrali kaj sladkega. Mi pa izberimo kaj za v kuhinjo. Po tem dejanju se bodo otroci počutili ponosno, da so lahko nekemu otroku pomagali. Mi pa hvaležni, da smo v stanju darovati.
