Slivnica pri Celju, 13. oktober 2024 – Čebelarsko društvo Slivnica pri Celju letos praznuje 60 let obstoja. Člani so skozi desetletja s svojimi aktivnostmi in pridelki močno zaznamovali krajevni utrip. Nič čudnega torej, da so praznovanje združili kar s praznikom domače krajevne skupnosti.
Vetrovna nedelja je obiskovalce na vrh Slivnice “pripihala” lepo število ljudi, zlasti prijateljev slivniških čebelarjev. Opoldan so se v župnijski cerkvi sv. Magdalene zbrali pri sveti maši, ki jo je domači župnik Marko Šraml daroval v spomin na vse pokojne člane društva. V pridigi je omenil lastnosti dobrih skupnosti, kot so družine, krajevne skupnosti in tudi društva. Vse se začne pri posamezniku, meni: “Zdi se mi, da ne postaneš avtomatično boljši človek, če postaneš čebelar, ampak moraš imeti poseben čut že prej. Lahko pa v družbi dobrih ljudi postaneš še bolj plemenit,” je dejal.
Po maši so se zbrani v procesiji praporov mimo čebelarskega doma, ki deluje v stari kaplaniji neposredno ob župnijski cerkvi, odpravili na slivniško športno igrišče, kjer je potekal osrednji del slavnostnega dogodka. Naznanil ga je prihod praporov iz številnih okoliških čebelarskih družin in himna iz grl članic župnijskega pevskega zbora. “Ne le, da praznujemo kot krajevna skupnost, slavimo tudi obletnico društva, ki goji zelo marljive žuželke. In marljivi smo tudi ljudje v naših krajih in morda se za to ravno s čebelami tukaj razumemo zelo dobro in se zavedamo ključnosti njihovega življenja za naše življenje,” so se glasile uvodne besede slavja, ki jih je s pregledom minulega leta nato podkrepil predsednik Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Janez Palčnik; kot pomembno gonilo skupnost je izpostavil zlasti družbene dejavnosti, katerih nosilec da so v največji meri društva.
Priznanja in pohvale
V imenu Občine Šentjur se je krajevnega praznika udeležila direktorica občinske uprave Mateja Berglez. Med naložbami zadnjega obdobja v KS Gorica pri Slivnici je izpostavila energetsko sanacijo Osnovne šole Slivnica pri Celju, odprtje podjetniškega inkubatorja Aureja in spominskega parka Grasselli, ki ga Goričanom, kot je dejala, zavidajo po vsej občini. Še vedno pa je na tem območju v delu ena največjih aktualnih občinskih naložb. Med Turnim in Slivnico poteka obsežna sanacija plazovitega območja, pri čemer bo po letu dni zapor kmalu obnovljena in razširjena cesta med krajema: “Vsi se bomo potrudili, da bo ta del karseda hitro zaključen,” je obljubila prva uradnica občine.
Krajevna skupnost je letos podelila štiri priznanja. Prvega je prejela vsestransko aktivna nekdanja učenka Osnovne šole Slivnica pri Celju Zala Jelen. Kot so izpostavili v obrazložitvi, je briljirala na mnogih šolskih področjih, mednarodno tudi kot glasbenica in učenka Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Kot odličnjakinja vsa leta šolanja je bila vpisana tudi v zlato knjigo. Krajevna skupnost je nagradila tudi Francija Planka, ki s svojim angažmajem in dobro voljo pušča velik pečat v domačem Javorju. Med drugim pri organizaciji prireditve Martin na star način, ko je lani na Sveti Heleni pomagal pri dobrem počutju vinskih kraljic z vse Slovenije, ki so obiskale tradicionalno martinovanje.
Iz gasilskih vrst je priznanje prejela Lidija Fidler, ki je članica Prostovoljnega gasilskega društva Slivnica že od leta 1983, preko 25 let pa opravlja tudi delo tajnice. Predlagatelji so pri njenem delu izpostavili tudi številna odlikovanja in skrb za bogato kroniko društva. Priložnosti prikladno je četrto priznanje prejelo tudi Čebelarsko društvo Slivnica pri Celju, ki ne le, da skrbi za izobraževanje in združevanje čebelarjev, temveč s svojim delom, pridelki in ozaveščanjem vseh generacij pomembno sooblikuje krajevni utrip, je še pisalo v obrazložitvi.
80 odstotkov slovenskega medu se proda iz prve roke
Šest desetletij trajajočo zgodovino slivniškega čebelarskega društva pa tudi nekatere poudarke razvoja čebelarstva na Slovenskem je povzel aktualni predsednik društva Ignac Mastnak, ki je po naključju tudi prvi sosed čebelarskega doma: “Čebelarstvo se v naših krajih ni začelo z ustanovitvijo društva, sega že več stoletij v preteklost. Že v 18. stoletju so imeli čebelarji več priložnosti za izobraževanje, saj je bilo takrat v Sloveniji več naprednih čebelarjev,” je dejal. Mastnak je spomnil tudi na številne izzive sodobnega čebelarstva, kot so podnebne spremembe in zelo intenzivno kmetijstvo: “Čebele, ki so več kot 200 milijonov let samostojno bivale v naravi, danes brez pomoči čebelarjev žal ne morejo več preživeti.”
Temu je prikimal tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki ob enem vodi tudi evropsko zvezo. Poudaril je kvaliteto slovenskega medu in predvsem zanesljivost naših čebelarjev: “V Evropi je danes 64 odstotkov medu ponarejenega, ustvarjenega v laboratoriju. Na srečo smo slovenski čebelarji osvestili javnost, da se kvaliteten med dobi direktno pri čebelarju na domu. 80 odstotkov slovenskega medu se proda iz prve roke,” je povedal in ob enem popihal na dušo slavljencem: “Ko smo pred leti začeli misijo obiska vseh slovenskih čebelarskih društev, smo se na prvi postojanki ustavili prav na Slivnici. In sprejem je bil nad pričakovanji,” je dejal prvi med čebelarji.
Z zahvalami se je ČD Slivnica zahvalilo okoliškim čebelarskim društvom, prav tako drugim posameznikom in organizacijam, s katerimi so sodelovali skozi 60 let. Prav tako so listino čebelarskega veterana, torej tistim, ki so stari vsaj 70 let in člani organizacije preko 30 let, prejeli Peter Močnik, Franc Smole, Janez Užmah, Alojz Volavšek, Franc Žurej in Ignac Mastnak, ki je prejel tudi priznanje za preko 10 letno vodenje društva. Kot nekdanji predsednik je priznanje prejel tudi Martin Cmok, ki je slivniške čebelarje vodil 19 let.
Osrednjo slovesnost ob krajevnem in čebelarskem prazniku so z zanivimi točkami dopolnjevali predvsem mladi krajani: klarinetist Jaka Šentjurc, deklamatorja Vid in Alja Leskovšek ter Miha Mastnak, Anej Lamut in Jaka Voga, ki so kot glasbeni trio nastopili prvič. Ob njihovih ritmih je skozi popoldne marsikdo zavrtel pete, obiskovalci pa so se lahko okrepčali tudi z golažem in – kako tudi ne – medenimi izdelki. (Foto: Matjaž Kladnik)
