Šentjur, 14. 6. 2022 – Franc Kovač je pomembna pa tudi kontraverzna šentjurska osebnost. V svojem življenju je pustil pečat v politiki, kjer je bil soglasno izvoljen predsednik šentjurskega Demosa, bil predsednik občinske skupščine in izvoljen za poslanca republiške skupščine. Vendar je tako hitro kot je njegova politična zvezda zablestela, tako hitro je tudi izginila. Z bridkostjo tudi govori o njegovi pokori – 11 mesečnemu zaporu, v kaznilnici v Zenici, zaradi kritike Tita in sanjah o samostojni slovenski državi. Leta 1993 je ustanovil časopis Šentjurske novice, ki ga je vodil do leta 2010. Njegova kritika, ki jo je izražal v časopisu je bila skromno rečena že legendarna. Ob njegovem slovesu od kritičnega pisanja, je tudi lokalni časopis potonil v povprečju.
Po letu 2010 se je umaknil iz družbenega življenja in se lotil pisanja spominov. Izdal je štiri knjige Spomini na šentjurski Demos, Od Radane vasi do Ponikve, Usedline mojega časa in v letošnjem letu še zadnjo Bil sem živinozdravnik. Ravno slednjo, kjer opisuje svojo poslovno pot je predstavil na zunanjem prireditvenem prostoru Ipavčevega kulturnega centra Šentjur. Z njim se je pogovarjala Katarina Šumej. Pogovarjala sta se tako o študijskih letih, pa vse do njegove upokojitve. O prigodah, ki so se mu zgodile v času veterinarske prakse pa tudi o kasnejši aktivni vključitvi v Veterinarsko zbornico Slovenije, kjer je nekaj časa izdajal tudi Veterinarski vestnik. Zanimiv pogovorni večer in predstavitev knjige Bil sem živinozdravnik, pa se je končala, kakopak ob kozarčku in sproščenem klepetu. (Jure Godler)
