Šentjur, 24. 4. 2024 – V Ipavčevem kulturnem centru Šentjur so člani Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur pripravili prireditev ob dnevu upora proti okupatorju. Ta prireditev je posvečena spominu na slovensko odporništvo in nastanku Osvobodilne fronte, ki je bila ključna odporniška organizacija Slovencev v II. svetovni vojni. Takrat so si Nemci skupaj z Italijani in Madžari okupirali in razdelili slovensko ozemlje. Slovenija je bila del Kraljevine Jugoslavije, ki jo je Nemčija brez vojne napovedi napadla 6. aprila 1941.
Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperialistično fronto. Med drugim so si bili enotni, da so: proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije ter za osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda. Osvobodila fronta je posebna in edinstvena, ko razumemo čas in prostor, ko je nastala. “Biti pogumen in tvegati v miru je – sploh če gledamo z današnje perspektive – drzno, a biti pogumen in tvegati v pogojih, ko je večina trepeta za lastno preživetje in skrbi le za svoje vsakodnevno življenje, je vizionarsko. A vizionarstvo in svoboda nista edini vrednoti, ki jo slavimo 27. aprila,” je poudarila moderatorka dogodka Polonca Jazbinšek. Prireditev pa so otvorili praprorščaki.
Rezanje, jemanje in prevlada
Osrednji govornik na državnem prazniku je bil generalmajor Alojz Šteiner. Izpostavil je kako je pomembno zavedanje zgodovine in vzgoja spoštljivega odnosa do nje. “Ker generacija, ki ne zna ceniti svoje zgodovine je tudi ustvarjati ne more,” je dodal. Dotaknil se je tudi nekaj dejstev iz leta 1941 – od začetka II. svetovne vojne. Okupator je takrat vzpostavil svojo oblast, zamenjali so število občin, postavili svoje župane in svoje občinske svete. Vse invalide so zbrali in jih odpeljali ter pokazali kako vidijo očiščenje rase. Postavili so vsoje organe v vseh šolah ter odvzeli in uničili vse društvene ahive. Zato zgodovinarji danes težko pišejo zgodovino v obdobju pred in v času med okupacijo.
Malo znano je tudi dejstvo, da so prebivalci dobili tri vrste osebnih izkaznic, nekateri pa niso dobili nobenih in so bili na izpiskih za izbrisanje. Ti so izginjali v taboriščih ali pa so jih izselili na Hrvaško in Srbijo. To je počel okupator – razrezal države (Češka, Slovaška), jih priključil (Avstrija), si z Rusi razdelili Poljsko in Baltske države, želeli tudi Finsko in s tem spreminjali svetovne meje. Ta vzorec se pred našimi očmi dogaja še danes po svetu – Ukrajina in Gaza. Tisti z močnejšim orožjem zmaguje in pobija ne samo vojake, ampak tudi ženske in otroke. Sploh v Gazi je 34.000 teh, ki so na spiskih nedolžnih žrtev.
Evropa prisega na proste meje in priznavanje različnosti in ohranjanje majhnih. “Ohranjati moramo sporočilo, ki ga nosi praznik dan upora proti okupatorju oz. nekdanji dan osvobodilne fronte, da je vsakemu nasilju in iztrebljanju potrebno nuditi odpor, zato, da bomo ustvarjali strukture, ki bodo skrbele za to, da se slovensko narodno ozemlje ne bo zmanjševalo, izbrisalo ali celo izginilo. Zato moramo biti proti vojni, zaradi tega kar za njimi stoji – rezanje, jemanje in prevlada,” je zaključil svoj govor generalmajor Šteiner.
Bogat kulturni program
Organizatorji so pripravili bogat in pester kulturni program, ki je osrednjo prireditev ob dnevu upora zavlekel skoraj na dve uri. Uvodoma pa so partizansko pesem Počiva jezero v tihoti zapele pevke Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, pod vodstvom Mojce Volavšek. Za recital pa so poskrbeli učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur. Kulturni vložek, ki so ga predstavili pa je nastal pod vodstvom mentoric Jožice Preložnik in Tanje Kovačič. Svojo poezijo (objavljamo spodaj) pa je prebrala tudi planinska pesnica Ivanka Uduč. Sledil je nastop učencev Glasbene šole Šentjur, kjer so harmonikarji zaigrali partizansko – Šivala je deklica zvezdo. Njihov mentor je Franci Kolar, ter nadaljevali v narodnozabavnih vižah Veselo v Kamnik in Na Golici.
Osrednji del programa pa so prevzeli člani seksteta klarinetov Policijskega orkestra. Sekstet je bil ustanovljen leta 2000, nastopajo pa na protokolarnih sprejemih, samostojnih koncertih in promocijskih aktivnostih policije. Policijskemu sekstetu klarinetov se je pridružil še domači pevec Primož Pečar. Druženje ko osrednji slovestnosti ob dnevu upora pa so nadaljvali v Gostišču Bohorč. (Jure Godler)
