19.6 C
Šentjur pri Celju
20/07/2024
sentjur.net

Gregor Čušin: Samo če moliš, se lahko tudi pritožuješ

Gorica pri Slivnici, 4. julij 2024 – Kulturno društvo Gorica pri Slivnici je minuli teden gostilo tretji Rafkov večer. Zdaj že tradicionalni večer spomina na duh in delo teologa, filozofa, duhovnika in literata Rafka Vodeba, ki je živel v Turnem, je tokrat v goste pripeljal dramskega igralca in pisca Gregorja Čušina.

Čušin je priljubljen obraz slovenskih filmov in televizijskih nadaljevank, posojevalec glasu risanim junakom, dolga leta pa tudi uspešen igralec na gledaliških odrih, zlasti kot član Mestnega gledališča ljubljanskega. Od leta 2018 ustvarja na svobodi in se posveča predvsem literarnemu ustvarjanju. Moderatorka pogovornega večera Nina Gradič Planko ga je v začetku opisala z njemu lastnimi besedami, da je “kristjan, mož, oče, glumač, oče šestih otrok, mož ene žene in verujoč v enega Boga.” K temu je v živo dodal, da je živi vernik, ki si želi muslimansko gorečnost, pravoslavno obredje, protestantsko poznavanje Svetega pisma in katoliške zakramente. Kozjansko mu je znano, že večkrat je namreč gostoval po okoliških krajih, najbolj pa mu v spominu ostaja Šmarje pri Jelšah: “Tam smo večkrat gostovali z gledališčem. Pred časom sva z ženo počitnikovala tam. V iskalnik sem vpisal ‘hiša na samem’ in našla sva kočo sredi gozda v Šmarju pri Jelšah in se večkrat vrnila tja. Mislil sem si, da bodo moji kolegi razlagali, da so bili na počitnicah v Egiptu, na Karibskih otokih, v Afriki, Ameriki … jaz pa v Šmarju pri Jelšah,” se je pošalil gost iz Koroške Bele, ki je ta dan obiskal tudi Slivniško jezero.

Tudi ime Rafka Vodeba Čušinu ni povsem tuje. Kot je dejal, se ga spominja predvsem bradatega duhovnika, s katerim je nekajkrat potoval na avtobusu: “Nisva kaj posebno debatirala, nisem šel k njemu k spovedi, sem bil takrat mulc, on pa zame preresen gospod zame, sem se bal, da bom dobil prehudo pokoro. Dvomim, da bi on vedel, kdo sem jaz, sploh ker takrat še nisem bil gospod Gregor Čušin, on pa je že bil gospod Rafko Vodeb, ki so ga ljudje spoštovali in poslušali.” Pridušal se je tudi, da bo v roke kmalu prijel kakšno njegovo pesniško zbirko, saj te plati Vodebove ustvarjalnosti ni poznal.

‘Na polici se nam praši Kristus’

Spozna pa se Čušin precej na Sveto pismo, ki se često znajde v njegovih odrskih ali knjižnih stvaritvah. Že v začetku je okrcal katolike, da pravzaprav svojo temeljno knjigo poznajo premalo: “Zelo slabo poznamo in beremo Sveto pismo, to prepuščamo duhovnikom, da nam oni to preberejo in razlagajo. Sveto pismo pa imamo doma in se nam na polici praši ob Idiotu, Zločinu in kazni, Golobu … Pozabljamo pa, da je Kristus učlovečena beseda in da se nam na polici praši Kristus sam.”

Sogovornika sta se skozi večer večkrat dotaknila področja družine. Čušin se spominja bivanja v majhnem stanovanju z mamo gospodinjo in očetom umetnikom, kakršnega ni “srečal ne prej, ne kasneje”. Kot izjemno ustvarjalnega ga opisuje, rad je preizkušal povsem nove načine slikanja, med drugim s propolisom in vinom. “Oče je pustil službo in družino s petimi šoloobveznimi otroki živel s slikanjem. Ko je umrl, je veliko ljudi povedalo, da imajo doma sliko, ki jim jo je podaril. Potem smo se otroci spraševali, kako nas je oče torej sploh preživljal? Verjetno smo živeli od božjega blagoslova in želim si, da bi se znal enako razdajati kot on.” Zaradi očetovega ustvarjanja se Čušin spominja tudi pogostih prepirov med mamo in očetom, zlasti ob nedeljah. Vzorec se je prenesel tudi nanj in njegovo ženo Melito, ki je prav tako obiskala Rafkov večer. Da se veliko kregata, pravi. A da ju zaupanje nakljub vsemu drži skupaj.

Igralec, pisatelj, pesnik, morda tudi plesalec

Leta 2018 je Gregor Čušin pustil redno službo v Mestnem gledališču ljubljanskem in se začel večinsko ukvarjati s pisanjem. Kot pravi, si ni nikoli mislil, da se bo lahko z njim tudi preživljal. Gradič Plankova je iz nabora njegovih del izpostavila S plavutkami po ledu, v kateri si Čušin dopisuje s svojo hčerko Kristino Klaro. “Že sam naslov naznanja, kako slikoviti ste v svojem pisanju in bi bilo zares škoda, če bi vse življenje ostali na gledališkem odru,” je ocenila voditeljica pogovora, na kar je Čušin odvrnil, da je knjiga nastala še v času njegovega rednega angažmaja v gledališču: “Večkrat se vprašam, kako sem včasih vse to uspel početi. Vozil sem se z Jesenic v Ljubljano v službo, tam bil cele dneve, zraven še gostovanja in snemanja, ob tem pa še vse to pisanje … bil sem mlajši, otroci pa manj zahtevni. Imam pa zdaj to osebno svobodo.” Zdaj se označuje predvsem kot pisatelj, malce tudi že pesnik: “Naslednja faza bo, da bom začel plesati,” se je pošalil.

S pisanjem se je pravzaprav Čušinovo ustvarjanje tudi začelo, ko ga je, takrat 13-letnega, domači župnik nagovoril k pripravi predstave ob obdarovanju Miklavža. Čez čas je prevedel in režiral predstavo Jesus Crhist Superstar in se pogosto angažiral kot ljubiteljski dramatik. “Dolgo so mi tudi prigovarjali, da se vpišem na igralsko akademijo. Dolgo sem iskal pogum, dal pa mi ga je gospod Jože Toporišič, saj sem študiral slovenistiko in mi je povedal, da to ni zame. Iz obupa sem potem šel na akademijo.”

Kljub temu, da je igralsko kariero obesil na klin, pa Gregor Čušin z odrskimi kolegi ostaja povezan predvsem preko molitve, pove: “Moji kolegi so zanimivi, kljub vsemu mesenemu in promiskuitetnemu so umetniki duhovna bitja. Molite zanje, ne se le pritoževati preko njih. Pritožuješ se lahko le, če tudi moliš. Umetnost ima velik vpliv na stanje duha, preko umetnosti pride vse na svet. Ne preko politike. V politiko pride preko umetnosti, preko nadaljevank, knjig. Zato molite za umetnike.”

Gradič Plankova je po pol drugo uro trajajočem pogovornem večeru sklenila, da je zgovornost zanimivega sogovornika “pojedla” še kar nekaj njenih vprašanj, a da so vse teme, ki sta jih odprla, bila v razmislek vsem v dvorani. Kulturno društvo Gorica pri Slivnici je gostu v slovo podarilo delo Marije Plemenitaš Z očetom sva šla coprnice gledat. V brk Gradič Plankovi je Čušin še dejal, da res veliko govori, zato se kot duhovnik papeževih priporočenih osmih minut za pridigo ne bi zmogel držati.

Sorodne novice

Alenka Rebula na drugem Rafkovem večeru

ViP

Pogovarjali so se z eksorcistom Marjanom Veternikom

Jure Godler

LUŠevsko obarvan večer

Zoran Borovšak
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več