Šentjur, 7. december 2025 – Sklenil se je še jesenski krog zborovskih obletnic na Šentjurskem. Zadnji v nizu je – in to z najvišjo številko – praznoval Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. Z 80 letnim delovanjem je najstarejši moški zbor v občini.
Minula nedelja ni bila le Gospodov dan, temveč dan Ipavcev – moškega pevskega zbora, ki je v osmih desetletjih delovanja postal pomemben del kulturne podobe mesta Šentjur. V letu 1945, ko je slovenski narod s pesmijo na ustih proslavljal zlom nacističnih sil, je v mestu ob južni železnici 8. decembra prvič zazvenel tudi njegov zven – takrat pod imenom zbor Osvobodilne fronte Sv. Jurija. Ustno izročilo pravi, da s pesmijo Slovenec sem, čeprav je ni bilo na uradnem programskem listu. In takisto je ta napev ob stoječi publiki prilično odprl tudi slavnostni koncert v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur.
Prijateljske vezi
Repertoar je bil, kot seveda imenu zasedbe pritiče, dobro prežet z deli bratov Ipavec, saj je MoPZ tudi eden ključnih nosilcev njihove dediščine. Tako smo pod umetniškim vodstvom Valentine Černe in v prepoznavnih črnih gvantih z rdečimi metuljčki med drugim slišali Imel sem ljubi dve, Vse mine in Planinska roža, k temu naboru pa so dodali tudi nekaj drugih avtorjev, katerih pesmi so zaznamovale delovanje najstarejšega šentjurskega moškega zbora.
Preostala dva tovrstna zbora – Planina pri Sevnici in Dramlje – sta nekaj let mlajša, a s starejšimi Ipavci v odličnih odnosih, ki so rodili tudi več skupnih odmevnih projektov. Med njimi je gotovo najbolj znana zgoščenka Naši Ipavci. Na to je spomnil tudi predsednik MoPZ skladateljev Ipavcev Rado Marot, ki se je vsem sopotnikom ter poslušalstvu zahvalil za podporo. Tako Drameljčani kot Planinčani so se tudi zato radi odzvali povabilu obogatitve jubilejnega koncerta Ipavcev. Njihove vezi so bile sicer stkane tudi izven domovine, je spomnila povezovalka Anita Koleša, še posebej je bilo prijateljsko njihovo sodelovanje z Mešanim pevskim zborom Erkel Ferenc iz madžarskega Szegeta in z MePZ Danica iz Šentprimoža na
avstrijskem Koroškem.
Zven družine in prijateljstva
Da je tako dolgoletno petje mogoče le ob brisanju razlik in medgeneracijskih meja, je v nagovoru dejal vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Jure Godler: “Če bi danes zbrali dvajset vrhunskih opernih solistov, jim dali v roke vaše partiture in jih postavili na oder, bi morda dobili tehnično brezhibno izvedbo. A manjkalo bi tisto, kar imate vi: zven družine, toplino povezanosti, prijateljstvo in seveda ljubezen do petja, ki odmeva v vsaki vaši skladbi,” je polaskal slavljencem in dvema, Filipu Artičku ter Franciju Slomšku, podelil Gallusovi znački za dolgoletno petje. “V vseh teh letih ste ime Šentjurja in skladateljev Ipavcev ponesli daleč preko meja občine, lahko bi rekel po celem svetu,” pa je dejal župan Marko Diaci, ki je, kot je dodal, tudi sam posredno povezan z zborom: “Ko sem živel v Vrbnem sem velikokrat slišati petje iz sosednje hiše, kjer je bil moj sosed Drago Horvat (član zbora op. p.), tako da sem ta repertoar kljub temu, da nisem hodil na koncerte, poznal že na pamet,” se je pošalil.
Nedeljski koncert je veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra Šentjur napolnil, kot že dolgo ni bila. Marsikdo je tako lahko stoječe ovacije zboru izvajal kar celoten večer. Proti koncu koncerta se je vedno bolj, kot prav tako kot dolgo ne, polnil tudi oder. Poleg vseh treh nastopajočih slavljencev ga je sprva napolnila četica prijateljskih zasedb, ki so ob visokem jubileju čestitali slavljencem, ti pa so nato medse povabili še nekdanje zborovodje in pevce. Oder gotovo ne bi vzdržal silnosti več kot 200 duš, ki so nekoč gradile vrste Ipavcev, nič manj gromko pa so zazvenela prisotna grla. S himno občine Domovini in nato še Slovenec sem so sklenili koncert, zaradi katerega so lahko Ipavci – pevci ponosni nase, Ipavci – skladatelji pa na nosilce svojega izročila.
Obiskovalci so si lahko v preddverju dvorane ogledali tudi priložnostno razstavo s fotografijami, priznanji in zapiski bogatega delovanja. To je zbrano tudi v brošuri, ki bo prav tako nekoč pričala o bogatem zborovskem delovanju v Šentjurju. (foto: Marcel Vrbnjak)
