Poletni skavtski tabor, ki ga skavti preživijo v duhu skupnosti, pustolovščin in učenja, je bil tudi letos za naše volčiče in volkuljice nepozabna izkušnja. V začetku meseca julija smo se odpravili med Šentlambertske griče, kjer smo začeli svoje raziskovanje, obdani z bujno naravo in skrivnostnimi gozdovi. Spoznali smo Robina Hooda, hrabega in nesebičnega junaka, ki nas je prevzel s svojo zgodbo. Poučil nas je o pomembnosti solidarnosti in nesebičnega delovanja za skupno dobro.
Pod njegovim vodstvom smo se kot krdelo urili in pripravljali na soočenje s krutim kraljem, s čimer smo pridobivali samozavest ter spoznavali notranjo moč, ki jo imamo, ko delujemo kot eno. Vsak dan z Robinom Hoodom je bil prava dogodivščina, polna izzivov, ki so nas učili o medsebojni podpori, povezanosti ter pomenu pristnih prijateljskih vezi. Skupaj smo preizkušali svoje spretnosti in kreativnost, izdelovali kapice, loke ter gradili trdnjave. Na poti smo zbrali tudi kar precej cekinov, ki pa jih nismo zadržali zase, pač pa predali pomoči potrebnim vaščanom Nottinghama.
Vrhunec našega tabora je bil viteški turnir, kjer smo združili moči, da bi izborili srečen konec za Robina Hooda in gospodično Marijano, njegovo ljubezen. Z združenimi močmi smo se soočili s težkimi izzivi ter se zavedali, kako pomembno je sodelovanje, da dosežemo cilje, ki se zdijo nedosegljivi. Ob koncu tabora smo izvedli obred obljube, s katerim smo medse še uradno sprejeli nove člane v naše krdelo. Poletni tabor je tako prinesel neprecenljive trenutke, ki bodo mlade skavte spremljali še dolgo. Skozi dogodivščine so se naučili ceniti naravo, razumeti pomembnost sodelovanja ter se razvijali kot individuumi v pristne, samostojne, odgovorne in zdrave posameznike. (Klara Štor)
Korajža. Ko smo s klanovci prvič slišali ime letošnjega tabora, si nihče od nas ni znal predstavljati, kaj bi lahko od skupnega tabora vseh klanov po Sloveniji sploh pričakovali. Pričakovali smo gnečo in kup nepoznanih ljudi. In kako smo se motili.
Tabor smo sprva začeli sami, saj smo od stega Postojna 1 dobili priporočen načrt našega potovanja. Seveda pa smo, zaradi ambicij našega klana, traso malo prilagodili. Prvi dan smo se že kar hitro podali na Nanos, kjer smo si na pol poti, pri cerkvi Sv. Hieronima skuhali kosilo. Tam smo imeli tudi sv. mašo. Na Nanosu smo prespali, ob sončnem vzhodu pa je skavtsko ime dobila naša Janja. Kar hitro po zajtrku smo se podali v dolino. Po poti smo spontano začeli z zelo globokimi pogovori o naši veri, kar je pot nekoliko podaljšalo, ampak jo zelo obogatilo.
Vmes smo ugotovili, da naš načrt poti ni zasnovan najbolje, zato smo ga hitro spremenili in se za nagrado odpeljali na morje. Tam smo noč preživeli v Ankaranski župniji, kjer smo spali kar pod ‘milim nebom’. Na žalost pa nismo uspeli prespati cele noči, saj smo vso noč bili bitko s trdovratnimi komarji. Naslednji dan smo odšli na služenje v Vrbje, saj smo hoteli narediti nekaj dobrega za ljudi, ki so utrpeli hude posledice v obdobju močnega dežja.
Trudili smo se tem ljudem z našo prisotnostjo polepšati te težke čase. Seveda pa smo si po vsem delu zaslužili nagrado ter si ob koncu privoščili sladoled in slastno večerjo. Večer smo preživeli v soju tabornega ognja ob nekonstruktivnih debatah, kot smo jih navajeni. Naslednji dan pa se je začel naš skupni tabor – Korajža v Želodniku pri Domžalah.
Tam smo skozi celoten tabor spoznavali nove ljudi, pridobivali nove izkušnje in znanja, tako v postavljanju bivakov kot v pletenju šotork. Hkrati smo na skupnem taboru veliko gradili na naši veri ter spoznavali veliko življenjskih zgodb, ki so nas navdihnile, ob poslušanju prav teh pa smo začeli bolj ceniti naš vsakdan. Spletla se je tudi čudovita skupnost našega klana, ki je naša življenja res obogatila. Skratka, veselja je bilo na pretek prav tako kot novih izkušenj. Te ne bodo pozabljene. (Eva Horvat, Jurijevi skavti)
♬ Vik in krik grla naša zadonijo,
Ko neustrašno odplujemo in domu
rečemo »Adijo!« ♬
V tem duhu je potekal TakSi 2023, ki je skupni tabor čet mariborske regije, ki je potekal od 16. do 21.7. 2023. Udeležilo se ga je 370 otrok, med njimi tudi četa iz Šentjurja. Tema tabora so bili vikingi, ki so znani po svojii neustrašnosti, zato je tudi slogan tabora bil: »Neustrašen si!« Mladi vikingi (udeleženci) so po prihodu v tabor začeli graditi svoje vikinške postojanke s postavljanjem tabornih zgradb, se udeležili Svete maše in se spoznavali med zabavnim večerom po plemenih (podtaborih).
Drugi dan se je začel z radijsko igro ob zajtrku. Po kvadratu je med predstavniki plemen prišlo do prepira zaradi lokacij kuhinj, ki so se postavile še isti dan. Popoldne je sledil športni turnir po plemenih in kopanjeeee!!! V tretjem dnevu so bila plemena že tako močna, da je bil čas za osvajanje novih ozemelj. V veliki igri so si mladi vikingi priigrali sekstant, ki jim je pokazal pravo pot. Popoldne so nas obiskali gasilci, ki so vikinge malo osvežili. Za tem so sledile različne delavnice. Po njih so se vikingi pogumno odpravili v zidano zatočišče, v katerem so preživeli noč.
Naslednji jutro so se vikingi vrnili v tabor in po kvadratu odpluli na hajk. Vso popoldne in noč so preživeli ločeno od ostalih čet. Naša četa je takrat v svojo skavtsko družino sprejela 13 nadebudnih skavtov. S krstom in pokazanim znanjem so dokazali, da si to zaslužijo. Zaradi nenaklonjenosti vremena so peti in šesti dan preživeli v Osnovni šoli Rada Robiča Limbuš, kjer so imeli najbolj “ftrgan” zabavni večer z Bodečo Nežo in vikinški sejem Uppsala! Tabor se je zaključil s Sv. mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ. Domov so skavti odšli žalostni, ker se je tabor zaključil predčasno, toda polni novih poznanstev in izkušenj. (Četa Jurijevih skavtov)
♬ Vik in krik nas spremljata na naši poti
In če si hrabrega srca, si dobrodošel
v naši floti! ♬
