Nova Gorica, 20. 5. 2014 – Člani in članice Društva upokojencev Šentjur so se kar dvakrat odpravili na izlet v Goriška Brda, pa ne zaradi češenj, ampak zaradi zanimivosti krajev. Tik ob slovensko-italijanski meji se na 141 metrov visokem griču dviga cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in njej priznan frančiškanski samostan. Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Kostanjevica vključuje kar tri duhovna izkustva: je spomenik cerkvene umetnosti in duhovno središče (cerkev in samostan), zgodovinski spomenik (grobnica Bourbonov) in kulturni spomenik (samostanska knjižnica). Za vse to že več kot 200 let skrbijo bratje frančiškani. Leta 1985 je bilo celotno območje razglašeno za umetnostni kulturni spomenik kot zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda.
V grobnici na Kostanjevici so poimenovali ta hrib tako, ker tam počivajo zadnji člani francoske kraljevske rodbine Bourbonov. Pregnani so bili iz Francije leta 1830, v času revolucije. Zatekli so se na Škotsko, nato na Češko, po letu 1836 pa so prišli v Gorico kot gostje grofa Coroninija. Cela rodbina je bila pokopana na Kostanjevici. Grobnica leži pod glavnim oltarjem cerkve, vsebuje 12 sarkofagov s posmrtnimi ostanki francoske rodbine Bourbonov. En sarkofag tehta 3 tone, in je sestavljen iz treh krst, pocinkane, lesene, železne, nato pa še iz mogočnega marmorja. Ogled grobnice je zanimiv, saj je speljan po ozkem hodniku do prostora s sarkofagi. Cerkev pa obkroža lep vrt z zasajenimi lepimi dišečimi vrtnicami, ki nosijo ime po grofih, ki počivajo pod cerkvijo. Po ogledu vrta in cerkve so se odpeljali še na sv. Goro, ki je tudi priznana kot romarska pot, tu so kraljevali Frančiškani. Imeli so bogato knjižnico, ki je nosila ime po Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu v 19. stoletju, ki je takrat živel na Kostanjevici. Od tu so nadaljevali pot še na razgledni stolp z lepim razgledom po Goriški pokrajini. S kosilom so zaključili pot v gostišču, ki ima vhodni del obeležen z miniaturnima mostovoma, pod katerima teče lepa zelena Soča. Navdušeni izletniki DU Šentjur obljubljajo, da se bodo v Goriška brda še vrnili. (V. A.)
