Sveta Helena, 16. 8. 2015 – Ena izmed največjih bojazni vsakega vinogradnika, ko je grozdje tik pred trgatvijo, so zagotovo škorci in drugi ptiči, ki se z veseljem posladkajo z jagodami. Prav ta nadloga lahko drastično zmanjša količino vina, s katerim si bo gospodar gasil žejo do naslednejga leta. Že konec sedemnastega stoletja so kmetje ugotovili, da je za preganjanje pernatih uničevalcev z njihovih polj in vinogradov najučinkovitejši klopotec. Čeprav jih v večini vinogradov izpodrivajo neslišne mreže proti pticam, so se člani društva Sveta Helena pod vodstvom Aleša Žavskega odločili to tradicijo obuditi in tik pod vrhom postavili klopotec. Člani so se v soboto zvečer zbrali, izvrtali luknjo v zemljo in ga postavili pokonci, da bo pa dobro opravljal svoje poslanstvo, je poskrbel še župnik Marko Šraml, ki ga je v nedeljo po maši požegnal.
Zbrane je najprej nagovoril Vlado Artnak, ki je vse skupaj lepo pozdravil. Tako tiste, ki so tu doma, kot tiste, ki so se odselili in se na ta pomemben hrib za kozjansko vinogradništvo vselej radi vračajo. “Postavitev klopotca je nekakšen simbol začetka dogajanja ob martinovem na Sveti Heleni. S tem simbolnim blagoslovom klopotca želimo povedati, da se bo tukaj nekaj dogajalo. To je tudi priložnost, da se v imenu društva zahvalim vsem, ki pripomorete k tukajšnjem dogajanju. Posebna zahvala gre najbolj lastnikom zemljišč, ki nas tukaj brez vsakih pričakovanj vedno gosti,” je zaključil. Spregovorila je tudi aktualna vinska kraljica Martina Žavski, ki je poudarila: “Želja vaščanov in vinogradnikov je bila, da se na lepo nedeljo postavi tradicionalni klopotec, ki se uporablja kot ptičje strašilo in je tudi simbol vinorodnih krajev po vsej Sloveniji. Zato je prav, da ga imamo tudi tukaj. Letos upam, da bo boljša letina kot lani, in na veselje vsej vinogradnikov odlična žlahtna kapljica.”
Nato je prišel na vrsto dogodek, zaradi katerega so se vsi zbrali. Žegen klopotca. Župnik Marko Šraml je v nagovoru izpostavil: “Včeraj smo na poti na Slivnico, pri Kolarjevih, blagoslovili križ. Klopotec je nekaj povsem drugega. Zanimivo je, koliko različnih stvari duhovnik blagoslovi skozi leta svojega duhovništva. Blagoslov ni blagoslov tega klopotca, ker bo konec koncev najmanjša škoda, če se klopotec zlomi. Škoda pa bi bila, da bi bila kakšna ujma, ki bi uničila vse, za kar ste skrbno skrbeli do trgatve. Zato bo to predvsem blagoslov vinogradov in ljudi, ki v teh vinogradih delate. Vse se namreč začne in konča pri ljudeh.”
Po blagoslovu so člani društva poskrbeli še za zakusko. Ob dobrotah in zvoku harmonike so se člani in gostje poveselili in poskrbeli, da se je blagoslov dobro prijel. (Zoran Borovšak)