Šentjur, 17. 9. 2016 – Že 40 let je minilo, odkar je Šentjur dobil zametke hrama modrosti in znanja – knjižnice. A pot do hrama knjig ni bila tako enostavna, kot se je nekaj mlajšim, navajenim luksuza izposoje knjig mogoče zdelo. Pri zametki knjižničarstva segajo daleč na začetek 20. stoletja – v leto 1902, ko je bil ustanovljen Katoliški bralni klub. Sedem let kasneje pa se ji je pridružila še Sokolvsak knjižnica – knjižnica telovadnega društva Sokol, kasneje za kratek čas pa še Knjižnica pri Jajčni zadrugi. Po drugi svetovni vojni je začela delovati Ljudska knjižnica OF, nato pa je njen knjižni fond prevzela Knjižnica bratov Ipavec. Za največjo prelomnico na področju knjižničarstva pa se šteje zaposlitev prve knjižničarke v Šentjurju – Tatjane Cmok leta 1976 – torej pred natanko 40 leti.
V sklopu praznovanja je Knjižnica Šentjur pripravila sklop prireditev z osrednjo svečano akademijo, ki se je odvila v Ipavčevem kulturnem centru. Celotno zasnovo prireditve so zaupali v roke profesionalni ljubljanski režiserki Barbari Pii Jenič, ki je poskrbela tudi za scenarij, scenografijo in videoanimacijo. K sodelovanju so povabili tudi domače plesalke Plesnega društva Harlekin – Zalo Fidler, Glorijo Gračner, Špelo Jezovšek, Pio Marolt, Ivo Planko in Danijelo Preskar, katere gibe je pilil koreograf Igor Sviderski, ki je diplomiral na Baletni akademiji v Stockholmu. Za kostume plesalk pa je poskrbelo podjetje Incognito design. Skupaj so pripravili štiri plese na Ipavčevo skladbo, vse povezavi s knjigo in z Antonom Martinom Slomškom. Na začetku pa je goste akademije nagovorila tudi direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Poleg zgodovine šentjurskega knjižničarstva je poudarila tudi pomen knjige. Osrednji gost pa je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki si je izbral podobno temo nagovora, kot ga je imela njegova predhodnica. Med samo prireditvijo so predvajali tudi dva dokumentarca prvega o razvoju knjige. Prvega, katarega avtorica je bila Jeničeva, je posnel in zmontiral Janko Badovinac, drugega o Knjižnici Šentjur pa Stopčan Zlatko Drovenik.
Prireditev pa je popestril hitro govoreči Tadej Toš, ki se je obregnil na vedno večji prepad komuniciranja, ki ga v današnjem obdobju nadomeščajo mobilni telefoni. Svoj polurni monolog pa je zaključil s stavkom: “Pokaži mi svojo knjižnico in povem ti, kdo si.” Direktorica knjižnice Osetova se je s pisnimi zahvalami in cvetom zahvalila vsem trem županom – Juriju Malovrhu, mag. Štefanu Tislu, ki se je opravičil, in aktualnemu županu mag. Marku Diaciju. Priznanje so prejeli tudi dobjanski župan Franc Leskovšek, Jožica Salobir ter prva šentjurska profesioanlna knjižničarka Tatjana Cmok. Po končani prireditvi, za katero naj bi po besedah direkotrice odšteli okoli 6.000 evrov, je v avli in preddverju sledila pogostitev in, kot se za praznovanje rojstnega dne spodobi, tudi torta. (Jure Godler)