22.9 C
Šentjur pri Celju
17/07/2025
sentjur.net

Marijino vnebovzetje slovesno tudi v Marija Dobju

Dramlje, 15. 8. 2024 – Na praznik Marijinega vnebovzetja – Velika maša ali Veliki šmaren je bilo slovesno tudi v Marija Dobju, župnija Dramlje. Idilična cerkvica Marijinega Vnebovzetja stoji na gričku, obdanem z gozdom, polji in vinoradi je bila obogatena s številnimi župljani in romarji, ki so želeli ta, zelo priljubljen, najstarejši Marijin praznik, doživeti  v polnosti, združeni v skupnem praznovanju. Procesijo in sveto mašo sta darovala upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek in domači župnik Jožef Planinc. V prazničnem sončnem dnevu je še posebno lepo blestela lani obnovljena cerkev Marije Vnebovzete.

Pot za procesijo je bila okoli grička, kjer so domači farani pripravili štiri oltarčke na štirih straneh neba. Dolga povorka vernikov se je ustavila pri štririh oltarjih z namenom izprositi božji blagoslov. Prosili so za varstvo pri delu, za odvrnitev naravnih nesreč ter prositi za lepo vreme, dobro letino, za blagoslov naših domov, pa tudi za mir doma in v svetu. Božjo besedo, prošnje in blagoslov krajev in ljudi so s petjem spremljali  pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Dramlje pod vodstvom organistke in zborovodkinje Lucije Kolar. Starodavno izročilo prošnjih procesij, ki utrjuje naše zavedanje, da smo še kako odvisni od narave in božjega blagoslova se ohranja tudi v drameljski župniji.

Maša in druženje

Praznik Marije Vnebovzete je največji praznik te cerkve, zato se je nadaljevalo s slovesno sveto mašo, kjer je škof Lipovšek pozdravil vse častilce Matere Dobjanske ter v svoji pridigi povedal, kako zaupamo v Marijo, ki je pri Slovencih zelo čaščena. Povedal je, da je francoski zunanji minister Robert Schumann “oče Evrope”, ko so snovali Evropsko Unijo v svojih spominih zapisal, kako je leta 1955 na sprehodu po mestu razmišljal, kakšna naj bo o evropska zastava. Medtem je vstopil v cerkev in zagledal kip Marije – ženo ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. Takrat se je odločil, takšna bo EU zastava modra in na njej dvanajst zvezd.

Cerkveni obred je vso mašo bogatilo petje cerkvenih pevcev. Zborovodkinja Lucija Kolar je zaključek  slovesnsti izbrala pesem Mariji Dobjanski, napisano prav za to cerkev kot zgodovina nastanka te cerkve. Besedilo je spesnila Anica K. po stenografsko zajetem pripovedovanju Mežnarjevega Blažeka in Mime. Za drameljski zbor jo je uglasbil A. Mihelčič. Praznovanje se je nadaljevalo v seci okoli cerkve s prijetnem druženjem. Požrtvovalni župljani so pripravili pogostitev za vse. Odprtost, pristnost in gostoljubnost domačinov je zadržala udeležence v prijetnem kramljanju.

Popotresna obnova cerkve

Potres v Petrinji na Hrvaškem, decembra 2020 je med drugim močno poškodoval zidove in poslikavo cerkve Marije Vnebovzete. Nastala je potreba po temeljiti popotresni obnovi.“S projektom je začel nekdanji župnik Niko Krajnc, ko pa je prišel sedanji župnik Jožef Planinc, se je tega projekta zelo resno lotil. Z veliko pomočjo faranov in tudi širše lokalne skupnosti je bila cerkev v devetih mesecih v celoti obnovljena; kompletna notranjost cerkve od stropa do tal, vključno s freskami, zunaj pa fasada ter nova kritina na strehi,” je povedal ključar te cerkve Tone Kolar. Ta je izrazil hvaležnost župniku Jožetu Planincu za vso organizacijo in vodenje projekta, članom Gospodarskega sveta župnije in članom sveta ključarjev Dramlje ter vsem izvajalcem del, predvsem pa domačinom, ki so z dobro voljo in  nesebično pristopili k sodelovanju tako v materialu, finančno ali s prostovoljnim delom. To je velik prispevek k ohranjaju tradicije krščanstva pri nas. Skupna vrednost popotresnih in prenovitvenih del znaša skoraj 115.000€. Skupaj s prostovoljnim delom in lastnim materialom so k vrednosti obnove dodali vrednost skoraj 38.000€, tako da skupna vrednost znaša skoraj 153.000€.

“Devetmesečno delo, ki smo ga začeli v mesecu februarju 2023, smo opravili brez vsake nezgode, varno in dobro,” je povedal župnik Jože Planinc, ki je prejemnik priznanje najprostovoljca Občine Šentjur za leto 2023. “To je zgodba o veliki solidarnosti, odrekanju za skupno dobro vseh 80 sodelujočih župljanov, ki se zavedajo, kako pomembno je ohranjati naše kulturno zgodovinske in sakralne objekte za naše zanamce,” pove Bevkov Kaplan Martin Čedermac. (Mihaela Rožej)

Sorodne novice

Ankaran 2024: Počitnice malo drugače

Tjaša Ferlež

Zaključek Martinovih dni na Ponikvi in krst mladega vina

Urša Kajba

Glasovirke znova pripravile božični koncert

Jure Godler

Mitja Markovič: »Župnijo vidim kot tim«

ViP

V slivniški župniji dve 400-letnici

ViP

Po potresu so imeli polne roke dela tudi naši gasilci

Tjaša Ferlež
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več