Šentjur, 23. 4. 2021 – Občina Šentjur se je poklonila svetovnem dnevu Zemlje in 100-letnici smrti Josipa Ipavca na prav poseben način. S pomočjo Šolskega centra Šentjur so v vsaki krajevni skupnosti posadili dve podarjeni drevesi – jablano bogatinko iz šolske drevesnice ter lipo. Sadike slednje je kot simbol zmage, zdravja in slovenstva podarilo podjetje Montpreis s Planine pri Sevnici, ki v teh dneh praznuje 30-letnico uspešenega delovanja. Gre za družinsko podjetje, ki sta ga ustanovila Janko in Majda Robič in se ukvarja s prodajo lesa. S hčerama Tjašo in Sašo sta želela ob tej priložnosti narediti nekaj posebnega in tako so se odločili za akcijo v duhu pogozdovanja, vračanja k naravi ter obnavljanja naravnih virov.
Drevesa so že sadili v središču Planine, kjer je bilo potrebno obnoviti drevesno zasaditev, ter pri OŠ Planina pri Sevnici, kjer so češnje sadili šolarji. Lipovce pa so za dan Zemlje namenili tudi vsem krajevnim skupnostim v naši občini. Predvsem zato, ker je lipovec avtohtono slovensko drevo, simbol slovenstva, ki je tradicionalno povezano z našo krajino. Lipe so že od nekdaj sadili v vaških in trških središčih.
Bogatinka, naša dediščina
Bogatinka je vrsta jablane, ki sta jo pred več kot 100 leti cepila sadjar Ferdinand Ripšl in takratni šentjurski župan Gustav Ipavec. Sorta jablane izhaja iz renete in nova cepljena jablana je doživela pohvale kmetov, ki so jo nasadili. Sorto so na pobudo Občine Šentjur in direktorja Šolskega centra Šentjur mag. Branka Šketa ponovno obudili leta 2008. Od takrat pa za ohranitev te šentjurske vrste jablane skrbi predavateljica Staška Buser, ki nadaljuje poslanstvo, ki so si ga na šoli zadali. Med drugim je pod njenim mentorstvom študent Urban Smole raziskal podatke in zanimivosti te jablane. Za drevesnico na šoli pa poleg nje skrbijo tudi Bojan Fajs, Slavko Gaber, Nives Potočnik ter dijaki in študentje ob praktičnem delu. “Tako se bo tradicija nadaljevala in to sorto bodo v čast Ipavcem ohranjale še bodoče generacije,” nam je zaupala Buserjeva.
O bogatinki
Drevo bogatinke cveti pozno, zato na pozebo ni občutljivo. Cvet ima dober pelod, ne potrebuje opraševalne sorte. Rast drevesa je bujna, krošnja srednje velika in široka, po pomladitveni rezi požene zelo bujne in močne mladike. Bogatinka odlično uspeva na dobro rodovitnih tleh in plodovi so vsako leto brez izmenične rodnosti. Pomološki opis izkazuje odlične lastnosti: sploščeno kroglast plod, prižasto razdelitev temno rdeče pokrovne barve, koža je gladka in srednje debela. Peceljna jamica je srednje široka in globoka ter ima gladek rob. Meso je kremaste barve in srednje fine teksture, sočno in srednje mehko, ima zelo izrazito harmoničnost v okusu. Užitno zrela je šele februarja, odlično se uporabi v predelavi jabolčnega soka. Plod pravi okus in aromo razvije šele po nekajtedenskem skladiščenju. (vir: Izbrana kakovost na Šolskem centru Šentjur, Staška Buser)
26 dreves za 13 krajevnih skupnosti
V letu Josipa Ipavca in ob Dnevu zemlje so iz Šolskega centra Šentjur 13 krajevnim skupnostim podarili 13 drevesnih sadik Ipavčeve bogatinke, ki so jih s 13 sadikami lipe posadili po krajevnih skupnostih. Največkrat so drevesa svoj prostor našla ob kulturnih domovih, športnih parkih, pri šolah in drugod. V Šentjurju bo Ipavčeva bogatinka krasila prostor blizu pešpoti in IKC Šentjur, lipa pa Svetinov vrt. Posadili pa so jo predsednik Mestne skupnosti Šentjur Zdenko Horvat, tajnik MSŠ Matevž Globočnik, direktor ŠCŠ mag. Branko Šket in profesorica Staška Buser. Za lopato so po drugih krajevnih skupnostih prijeli strokovnjaki iz ŠCŠ, predstavniki krajevnih skupnosti, šolarji, v Dramljah celo domači župnik. (Jure Godler, foto: ŠCŠ, Vid Palčnik in Jure Godler)
