-4.2 C
Šentjur
12/12/2019
sentjur.net

Ob dnevu upora proti okupatorju

Šentjur, 25. 4. 2019 – Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki mu vsaj v Šentjurju nikoli nismo posvečali velike pozornosti. Še najbolj se ga spominjamo po tem, da je dela prost dan. Verjetno pa gre ta praznik kar mimo nas, predvsem zaradi tega, ker je nastal iz nekdanjega praznika – dan osvobodilne fronte, ko je bila 27. aprila 1941 leta v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Slovenci pa smo veliko preveč ideološko razdeljeni, da bi ta praznik obeležili, kot se spodobi.

Tokrat so se v Združenju borcev za vrednote NOB Šentjur odločili, da ne bodo dovolili, da bo bo praznik samemu sebi v namen, zato so prvič organizirali proslavo v čast državnemu prazniku. Uvodoma so v dvorano Ipavčevega kulturnega doma Šentjur vkorakali praporščaki, ki so nosili prapore Policijskega Veteranskega društva Sever za celjsko območje odbor Šentjur, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šentjur, Območnga združenja slovenskih častnikov Šentjur in Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur. Po prihodu praporov pa so slovensko himno zapeli pevci MoPZ skladateljev Ipavcev.

OF ni bila edina

“Osvobodilna fronta ni bila edina tovrstna organizacija. Povsod so nastale raznolike oborožene skupine, ki jih legitimno štejemo kot del junaškega in legitimnega upora slovenskega naroda proti okupatorju,” je uvodoma povedala povezovalka programa Tina Pečar. Izpostavila je tudi, da je ta prireditev organizirana prvič. Zbrane je nadovoril tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur Ivan Dvoršek. “Na tej proslavi se spominjamo tudi 75-obletnice ustanovitve legendarnega Kozjanskega odreda,” je dopolnil namen proslave.

“Je spomin in opomin na štiriletno težko obdobje boja proti nemškemu nacizmu, italijanskemu fašizmu in madžarskemu fasištičnemu hortijevemu režimu in hrvaškemu ustaštvu,” je poudaril. Izpostavil je, da se večina prebivalcev Slovenije teh dogodkov ne spominja več, saj smo bili rojeni po vojni, zato si težko predstavljamo te hude čase. Izpostavil je da so za vse trpljenje krivi nacisti in fašisti ter vsi, ki so z njimi kolaborirali. “Vsi se srečujemo s težnjami nasprotnikov, ki zgodovino prikrajajo po svoje in na ta način skušajo zanikati ali zmanjševati pomene svojih zmot,” je poudaril Dvoršek ter izpstavil tudi italijanske in madžarske desničarske težnje v današnjem času. Predvsem zato je vse pozval k volitvam v evropski parlament.

Zlato priznanje Gradišniku

Pred enim letom je zveza izročila zlato plaketo OŠ Franja Malgaja Šentjur, letos pa so se ob tej priliki zahvalili tudi ravnatelju Marjanu Gradišniku za sodelovanje, “ki nam je bilo vedno v veselje, privilegij in čast.” V znak zahvale so tudi ravnatelju podelili zlato plaketo. Srebrno plaketo so prejeli še pevci MoPZ skladateljev ipavcev Šentjur, ki se vedno radi odzovejo nastopom na prireditvah, ki jih organizira zveza in tam zapojejo partizanske pesmi. V kulturnem programu učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur, pod mentorstvom Jasne Zupanc in Brede Skutelj, so učenci zapeli in recitirali slovenske domoljubne pesmi in se tako poklonili svojim prednikom.

(Jure Godler)

Sorodne novice

Ni samoumevno, da živimo v miru in govorimo slovenski jezik

Jure Godler

Prejeli smo: Spomnili so se osvoboditve Planine

Jure Godler

V spomin padlim na Resevni

Jure Godler

Zopet dve krajevni borčevski organizaciji?

Jure Godler

O arhaičnem slovenskem jeziku

Jure Godler

“Učenci, pobrskajte po spletu tudi o NOB!”

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več