8.7 C
Šentjur pri Celju
11/04/2021
sentjur.net

Občinski svet Šentjur: Kalobška šola čaka na “mimobežnico”

Šentjur, 23. 3. 2021 – V športni dvorani OŠ Hruševec Šentjur je znova zasedal občinski svet Občine Šentjur. Osrednja točka precej obširnega dnevnega reda je bila drugo branje in s tem sprejetje občinskega proračuna za leti 2021 in 2022. Letošnji proračunski prihodki so največji v zgodovini občine – skoraj 20 milijonov evrov. Odhodkov je predvidenih nekaj več kot 23 milijonov evrov. Občinska uprava (OU) je pred dokončnim sprejetjem proračun tudi malo dopolnila, z osveženimi podatki od prejšnje seje občinskega sveta.

Prihodki so se povečali zaradi sofinanciranja dveh večjih projektov Poslovni objekt Aureja Gorica pri Slivnici in komunalnega opremljanja Industrijske cone jug – 3. V delu odhodkov se je našel tudi za Gasilski dom Planina pri Sevnici, in sicer za pripravo projektne dokumentacije – 15.000 evrov. V proračun je OU umestila tudi postavko Interventni center Šentjur, kjer bodo svoj novi dom našli civilna zaščita, gasilci, policija in rdeči križ. Prav tako so za pripravo projekta predvidena še sredstva za dograditev vrtca Dramlje in sanacija POŠ Kalobje – 100.000 evrov (v dveh letih).

O POŠ Kalobje

Proračun za leto 2021 so sprejeli brez razprave, na proračun za leto 2022 pa je bil vložen amandma svetniške skupine SDS. Amandma bi namenil 300.000 evrov proračunskih sredstev kot namero k začetku izgradnje nove Podružnične šole Kalobje, katero obiskuje 12 otrok. Občinska svetnika Jelka Godec je poudarila, da so na več sestankih s pristojnim ministrstvom našli »možnost, da se naredi izjema za to novogradnjo, kot se je naredila na področju zdravstva, za en zdravstveni dom v naši bližini. Pristojni na MIZŠ čakajo signal, da je lokalna skupnost pripravljena podpreti in delno sofinancirati novogradnjo,« je še nadaljevala. Na državi pa naj bi bili pripravljeni financirati večji delež novogradnje šole na Kalobju.

Zdravko Hribernik pa je županu izročil tudi 346 podpisov krajanov za začetek izgradnje nove šole ter proti »samo« popravilu stare. V obrazložitvi amandmaja je razlagal občinskemu svetu, da kalobška šola ni več varna, saj je že pred časom pogorela ter ni bila pravilno sanirana, sedaj pa jo je prizadel še potres.

Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da je v naši občini potreb za investicije v osnovnem šolstvu, vrtcih in športnih infrastrukturah za okoli 26 milijonov evrov. V zadnjih desetih letih je občina v šolsko infrastrukturo vložila že okoli 16 milijonov evrov. Na državni razpis so se s projektom novogradnje POŠ Kalobje prijavili že dvakrat (v letih 2008 in 2011) in dvakrat neuspešno. »Ta amandma je amandma za Facebook,« ker se lahko populizira takšno pobudo je dodal župan. Se je pa o morebitni »mimobežnici« o sofinanciranju projekta novogradnja POŠ Kalobje pripravljen na občini dobiti tudi s predstavniki ministrstev in občinsko svetnico, ki je ta predlog podala, da mu to rešitev tudi predstavijo.

»Strokovno mnenje Zavoda za gradbeništvo je, da je objekt mogoče sanirati,« je še dodal župan. V občinskem Načrtu razvojnih programov je občina zagotovila 100.000 evrov za popravila, župan pa je obljubil, da v kolikor bodo s strani države pridobili še dodatna finančna sredstva za novogradnjo, pa bodo to postavko z rebalansom povečali. Občinski svet je zavrnil predlagan amandma in potrdil proračun za leto 2022.

Komunalni prispevek

Z sprejetim odlokom se bo spremenil tudi način za odmero komunalnega prispevka za vse novograditelje v naši občini. Komunalni prispevek se bo po novem obračunal glede na površino gradbene parcele stavbe, po bruto tlorisni površini stavbe, z razmerjem med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta, s faktorjem namembnosti in prispevno stopnjo zavezanca. Bistvena sprememba novega odloka, ki je začel veljati z objavo v uradnem listu, je ta, da se po novem komunalni prispevek namesto od neto tlorisne površine objekta obračunava od bruto tlorisne površine. Prav tako se za izračun ne upošteva več površina zemljiške parcele, na kateri bo potekala gradnja, pač pa se upošteva gradbena parcela, določena v projektni dokumentaciji.

Sprememba se nanaša tudi na obračunska območja – doslej smo imeli štiri obračunska območja, z novim odlokom pa bo celotno območje občine enovito obračunsko območje. Ocenjujejo, da bo imel sprejeti odlok pozitivne finančne učinke na proračun, vrnjena sredstva pa se bodo namenila za novi gradnji komunalne infrastrukture.

Pomoč gospodarstvu

Občinski svet je je sprejel tudi predlagani odlok za pomoč razvoja gospodarstva. Občina Šentjur ugotavlja, da so mala in srednje velika podjetja ključni dejavnik razvoja občine. Prav tako so dali poudarek tudi turizmu, ki je gospodarska dejavnost in ima širok družbeni učinek. Za razvoj turizma pa je ključna  zasebna iniciativa, ki bo po novem odloku imela podporo tudi lokalne skupnosti. Cilj pravilnika je torej vzpudbujanje ustanavljanja novih projektov, razvoja podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest in nenazadnje turizmu prijazne občine.

Prosilci za sredstva za pomoč gospodarstvu se bodo lahko prijavili na enega od šestih predlaganih ukrepov:

  • subvencioniranje nujnih obratovalnih stroškov in stroškov najemnin v primeru izrednih razmer,
  • sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,
  • sofinanciranje zagona podjetij v podjetniških inkubatorjih,
  • sofinanciranje stroškov promocije in internacionalizacije podjetništva,
  • sofinanciranje projektov, pomembnih za razvoj starega mestnega jedra (Zgornji trg Šentjur),
  • sofinanciranje stroškov turistične infrastrukture in stroškov promocije Občine Šentjur kot prepoznavne turistične destinacije.

Na nepovratna sredstva pa se bodo lahko prijavili samostojni podjetniki, mikro in mala podjetja, zavodi, zdruge in druge pravne osebe zasebnega prava.

Uskladitev cen vrtca

Občina Šentjur je kot ustanoviteljica Vrtca Šentjur dolžna zagotavljati sredstva za nemoteno delovanje. Del sredstev vrtec prejema neposredno iz občinskega proračuna, del pa preko cene programov. Iz proračuna se torej krije razlika med plačilom staršev in ceno programa. Stroškov za otroke, ki so plačila oproščeni, kot so mlajši otroci ali če je v vrtec vpisanih več otrok iz družine, pa se krijejo iz državnega proračuna. Občina in vrtec morata uskladiti takšne cene programov vrtca, ki omogočajo nemoteno delovanje, v nasprotnem primeru bo delež iz državnega proračuna manjši, razliko pa bo morala pokrivati občina. Od leta 2019, ko so bile sprejete zadnje spremembe cen vrtca, je prišlo do številnih sprememb plačilne zakonodaje. Na ekonomsko ceno so vplivala napredovanja zaposlenih, izplačevanje redne delovne uspešnosti, regres, dvig minimalne plače, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ter dvig obroka prehrane za otroke.

Zato je Vrtec Šentjur ustanoviteljici predlagal povišanje za oddelke prvega starostnega obdobja na 503,17 evrov (dvig za 6,59 %), za oddelke drugega starostnega obdobja na 364,44 evra (dvig 2,47 %) in za kombinirane oddelke na 403,59 evra (dvig 5,07 %). Cena prehrane pa bo znašala 1,6 evra dnevno. Starši v povprečju plačujejo 35 % cene programa vrtca – od tega ima 17 otrok brezplačni vrtec in 23 otrok plačuje najvišji plačilni razred ali 77 % ekonomske cene)

Po predlaganih zvišanjih cen pa bi starši otrok prve starostne skupine v povprečju plačevali 11 evrov več na mesec, druge starostne skupine 3 evre več in starši otrok kombiniranega oddelka 7 evrov več na mesec. (Jure Godler)

Sorodne novice

V ponedeljek se znova za osnovnošolce odpirajo šolske duri

Jure Godler

Poziv občanom, ki so utrpeli škodo ob potresu 29. 12. 2020

Jure Godler

Tudi Šentjurčani na pomoč Petrinji

Tjaša Ferlež

Po potresu so imeli polne roke dela tudi naši gasilci

Tjaša Ferlež

Zagrebški potres pustil nekaj posledic tudi pri nas

Tjaša Ferlež

Sprejeli rekordni 22,6-milijonski proračun

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več