Ponikva, 1. 2. 2025 – Na rednem letnem občnem zboru so se v soboto, 1. februarja 2025, zbrali članice in člani Čebelarskega društva Ponikva. S poročili so se ozrli v preteklo leto in se z načrti za leto 2025 že osredotočili na tekoče leto. Člani Čebelarskega društva Ponikva negujejo in ohranjajo dolgoletno tradicijo čebelarstva na območju Krajevne skupnosti Ponikva ter bližnje okolice. Začetki organiziranega čebelarstva na Ponikvi segajo v leto 1921, kot samostojno uradno registrirano društvo pa delujejo od leta 1992. Članstvo v društvu se iz leta v leto povečuje. Trenutno je v društvo včlanjenih 40 članov in sedem učencev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva.
Ponkovški čebelarji se trudijo, da svoje delo čim bolje prikažejo ljudem v domači in bližnji okolici, zato se radi udeležujejo sejmov in prireditev, na katerih se predstavijo s svojimi medenimi izdelki. Aprila lani so se tako udeležili prireditve Šentjurjevo 2024, kjer so se na stojnici predstavili s svojim medom in promocijskim materialom. Z mladimi čebelarji, na katere so v društvu izjemno ponosni, so se udeležili čebelarskega tekmovanja, na katerem so mladi pokazali odlično znanje o čebelah in čebelarstvu. V začetku maja vsako leto pri enem izmed članov društva poteka prireditev Dan odprtih vrat čebelnjaka, na njej se zbere precej čebelarjev, vsi učenci čebelarskega krožka ter nekaj krajanov.
V preteklem letu so se zbrali pri čebelarju Silvu Matku, ki je ob tej priložnosti predstavil svoj čebelnjak in svoje čebelarstvo, društvo pa je poskrbelo za pogostitev. V nadaljevanju dogodka so čebelarju Jožetu Šibalu izročili zbrano finančno pomoč za omilitev škode po požaru, v katerem mu je v celoti pogorela mizarska delavnica. Izvedli so tudi delavnico, na kateri so ugotavljali vrsto medu in vsebnost vode v medu njihovih čebelarjev.
Velike izgube
Leto 2024 je bilo za čebelarje podpovprečno. Nekateri čebelarji so utrpeli velike zimske izgube čebeljih družin, spomladanski razvoj čebel je bil razmeroma dober, prav tako donos cvetnega prahu. Žal pa sta jim pozna pozeba in pogosti dež v aprilu vzela večino nektarne paše. Ob takšnem stanju so čebele nabrale komaj dovolj zase. Kljub številnim cvetovom na javorjih pa pravih donosov zaradi neugodnih vremenskih razmer ni bilo. Na posameznih mikrolokacijah sicer vsaj ni bilo treba krmiti čebel, pravih donosov, ki bi omogočili točenje medu, pa kljub temu ni bilo do konca maja. Seveda pa so bili pogoji oziroma donosi različni in so se razlikovali tako rekoč od čebelnjaka do čebelnjaka.
Nekateri čebelarji so lahko točili trikrat (cvetlični med, gozdni med in kostanjev med), nekateri pa so opravili samo eno ali dve točenji. Žal so se tudi čebelarji srečali z nelojalno konkurenco na trgu, saj nekateri trgovci z uvozom medu neznanega izvora krepko znižujejo njihovo realno ceno medu. Upajo lahko, da bo od zdaj naprej bolje, saj je Evropska unija sprejela direktivo, ki določa, da bo na etiketi označena država porekla. Sprememba pravil glede označevanja porekla mešanic medu je ključni korak za izboljšanje stanja na trgu medu. V Sloveniji so v ozaveščanje potrošnikov z različnimi akcijami in kampanjami vložili že ogromno truda in sredstev. Trenutno se neposredno pri čebelarjih proda kar 80 % v Sloveniji pridelanega medu. Mnogi slovenski potrošniki vedo, da kakovosten med najdejo pri lokalnih čebelarjih.
Človekova pravica je uživanje pravega medu
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred kratkim dejal, da je uživanje pravega medu človekova pravica, saj je ena izmed temeljnih človekovih pravic uživanje prave hrane, ponarejena hrana pa predstavlja velik problem. Ponarejeni med in druga ponarejena hrana lahko škodita zdravju ljudi, obenem pa je to nelojalna konkurenca kmetijstvu. Pomemben del dolgoročne rešitve glede ponarejenega medu je torej ravno ozaveščen potrošnik, ki se zaveda vrednosti kakovostnega, pristnega medu. Predsednik društva Slavko Špur je v svojem poročilu dodal: »Menim, da je treba še naprej podpirati napore Čebelarske zveze Slovenije pri prizadevanju, da se čebelarjem prizna subvencija za servis opraševanja, ki ga opravijo čebele. Znano je namreč, da naše čebele s tem pripomorejo k rasti plodov in s tem posledično k velikem doprinosu državnemu proračunu.« Seveda pa zdaj vsi čebelarji z nestrpnostjo pričakujejo novo čebelarsko sezono, za katero si vsi želijo, da bi bilo obilo paše in da bi imeli zdrave čebelje družine.
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja. Odlikovanje Antona Janše III. stopnje so prejeli Jure Centrih, Marjetka Centrih, Zdenka Kerš, Bogdan Kerš, Franc Kos, Martin Lubej, Silvo Matko, Lea Petek, Božo Petek, Simona Petelinšek, Matjaž Skutnik, Anton Slatnšek in Larisa Šibal. Prejemnik odlikovanja II. stopnje je Zvonko Pepeljak. Prvič so podelili tudi priznanja Čebelarskega društva Ponikva. Srebrni znak je prejela Marjetka Centrih, zlati znak so prejeli Jože Šibal, Jože Žogan in Slavko Špur. Plaketo čebelarskega društva so prejeli Jože Kadenšek, Jože Strašekin Slavko Dobrajc.
Marljivo in vestno delo čebelarjev in njihova prizadevanja za skrb in dobrobit čebel so opazili tudi drugi. V decembru je potekala slovesna podelitev priznanj čebelam najprijaznejše občine v letu 2024. Občina Šentjur je zasedla tretje mesto, kar je od vseh občin v Republiki Sloveniji lep uspeh in odličen kazalnik truda in dela naših čebelarjev. (Tjaša Ferlež)
