Ponikva, 5. 6. 2024 – Čebela nas spremlja skozi vse življenje. Kot otrokom nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Ko odrastemo, pa občudujemo njeno učinkovitost, socialni red, gospodarnost in učinkovitost. V Sloveniji je več kot 11.000 čebelarjev, ki skrbijo za čebele. Delo s čebelami jim predstavlja najboljše zdravilo za ves stres in tegobe, ki jih doživljajo v današnjem hitrem tempu življenja.
Slovenija je v svetu poznana kot čebelarska dežela in je veliko prispevala k svetovnemu čebelarstvu. Prav tako je Slovenija izvorna dežela kranjske čebele, njene lastnosti so mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes.
Matkov čebelnjak
Člani Čebelarskega društva Ponikva so se srečali na dnevu odprtih vrat. Tokrat so se zbrali pri čebelnjaku družine Matko v Lutrjih pri Ponikvi, kjer so si lahko ogledali čebelnjak, izmenjali izkušnje in se ne nazadnje malce podružili. Najprej jih je pozdravil predsednik Čebelarskega društva Ponikva Slavko Špur, ki je uvodoma namenil nekaj besed o letini in čebelarjenju. Opozoril je na bolezen čebel, ki se širi na območju naših krajev in je za marljive čebele smrtonosno nevarna. Skrb za medovito leto je vse večja iz leta v leto, saj čebeljo pašo uničujejo pesticidi in vsi invazivni posegi vanjo, kar čebelam škoduje, zato je skrb za čebele še kako potrebna.
Ob dnevu odprtih vrat so ponkovški čebelarji na pomoč priskočili tudi enemu izmed svojih članov, kateremu se je na domači kmetiji konec meseca marca zgodila nesreča. Ognjeni zublji so namreč uničili lesno delavnico Jožeta Šibala in njegove družine, ki je bila prostor, kjer so se med drugim izdelovale tudi zelo kakovostne panjske končnice. Člani so mu z manjšim finančnim vložkom priskočili na pomoč v tej nesreči ter mu tako pokazali, da tako kot čebele s skupnimi močmi zmorejo stopiti skupaj in nabrati med, zmorejo tudi ljudje drug drugemu nameniti delček pomoči, ko jo v težkih trenutkih potrebujejo. (Tjaša Ferlež)
