Ponikva, 21. februar 2026 – Člani Čebelarskega društva Ponikva so se v soboto, 21. februarja, zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, potrdili poročila ter začrtali načrte za prihodnje obdobje. Občni zbor je potekal v konstruktivnem in prijetnem vzdušju, ki je znova pokazalo, da društvo temelji na povezanosti, znanju in predanosti čebelarstvu.
V poročilu o delu za leto 2025, ki ga je podal predsednik društva Slavko Špur, je bilo poudarjeno, da društvo iz leta v leto nadaljuje bogato tradicijo čebelarstva na Ponikvi, katere začetki segajo v leto 1921. Danes društvo združuje 41 članov ter mlade čebelarje, ki delujejo v čebelarskem krožku na Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva. Posebej so izpostavili uspešno delo z mladimi, ki dosegajo lepe rezultate na državnih tekmovanjih in s tem skrbijo za prihodnost čebelarstva v kraju.
Čebelarji so v preteklem letu sodelovali na številnih dogodkih, strokovnih izobraževanjih in promocijskih predstavitvah, organizirali predavanja, strokovno ekskurzijo ter dan odprtih vrat. Pomemben del njihove dejavnosti ostaja tudi ozaveščanje najmlajših o pomenu čebel in zdrave lokalne hrane. Aktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo, šolo, občino in sorodnimi društvi.
Minulo leto čebelarji ocenjujejo kot povprečno, vendar zelo raznoliko. Nekateri čebelarji so utrpeli večje zimske izgube čebeljih družin, medtem ko je bil spomladanski razvoj razmeroma dober, prav tako donos cvetnega prahu. Hladno vreme in pogoste padavine v maju so močno vplivali na nektarno pašo, zato kljub bogatemu cvetenju javorja večjih donosov ni bilo. Na posameznih mikrolokacijah, kot so Hotunje, Ponikva, Zagaj in Uniše, so bili pridelki cvetličnega in gozdnega medu nekoliko boljši.
Tudi pri kostanjevem medu so bili pogoji zelo različni, saj so se donosi razlikovali skoraj od čebelnjaka do čebelnjaka. Nekateri čebelarji so med točili trikrat, drugi le enkrat ali dvakrat.
Grožnja za čebelarstvo
V naših krajih pa čebelarje vse bolj skrbi azijski in orientalski sršen, ki predstavljata resno grožnjo evropskemu čebelarstvu. Gre za invazivni vrsti, ki se hitro širita po Evropi in plenita medonosne čebele, saj jih lovita pred panji ter s tem slabita čebelje družine.
Azijski sršen je še posebej nevaren, ker lahko vztrajno napada čebelnjake in povzroča velike izgube, orientalski sršen pa se dobro prilagaja toplejšemu podnebju. Njuna prisotnost pomeni dodatno obremenitev za čebele, ki so že sicer izpostavljene podnebnim spremembam, boleznim in pomanjkanju paše, zato sta zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje ključnega pomena za zaščito domačih čebeljih družin.
Vreme in vremenske razmere
Čebelarji poudarjajo, da so pri svojem delu popolnoma odvisni od vremena in podnebnih sprememb. Mile zime povzročajo prezgodnji razvoj čebel, kasnejše ohladitve in pozebe pa jim odvzamejo prepotrebno pašo, zato se čebele pogosto ne razvijejo dovolj do glavnih paš v maju in juniju.
Opozarjajo, da lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju čebel s sajenjem medovitih rastlin in dreves, zmerno košnjo ter omejeno uporabo škropiv. Ponosni so, da lokalno prebivalstvo prepoznava kakovost domačega medu in zaupa lokalni pridelavi, zato večino pridelka prodajo neposredno na domu.
Ob tem izpostavljajo tudi potrebo po učinkovitejšem zatiranju varoje ter podpori prizadevanjem za priznanje pomena opraševanja. V novo sezono vstopajo z optimizmom in željo po obilju paše ter zdravih čebeljih družinah.
Na občnem zboru niso pozabili na spomin na tri preminule člane, ki so s svojim delom pustili pomemben pečat v društvu in lokalnem čebelarstvu. Ob zaključku so se zahvalili vsem članom, mentorici čebelarskega krožka, praporščaku, Občini Šentjur, Krajevni skupnosti Ponikva, Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva ter vsem sodelujočim društvom in posameznikom, ki s podporo pomagajo soustvarjati uspešno zgodbo ponikovških čebelarjev.
Občni zbor se je sklenil z željo po dobri čebelarski sezoni, zdravih čebeljih družinah ter še naprej tako povezanem in dejavnem društvu. (Tjaša Ferlež, foto: osebni arhiv)
