0.1 C
Šentjur pri Celju
07/02/2025
sentjur.net

Soočenje šentjurskih poslanskih kandidatk in kandidatov

Šentjur, 28. 5. 2018 – Dva lokalna medija – spletni portal sentjur.net in lokalni časopis Šentjurčan sta že drugič organizirala soočenje poslanskih kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo v 5. volilni enoti in 1. volilnem okraju. Soočenje je bilo v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur, vodila in moderirala pa sta ga urednica Šentjurčana Andreja Kovačević in urednik sentjur.net Jure Godler. Soočenja se je udeležilo deset kandidatov za poslanca. Sedežni red so pred začetkom izžrebali. Soočili so se po sedežnem vrstnem redu: Vincenc Frece (SD), Anita Koleša (SMC), Mihaela Rožej (SLS), Mira Jazbec (Andrej Čuš in Zeleni), Urška Kabaj Pleterski (LMŠ), Jelka Godec (SDS), Roman Zalokar (ZS), Nina Drame (NSi), Dušan Škoberne (DD) in Robert Polnar (DeSUS).

Socialna pomoč in minimalna plača

V prvem krogu vprašanj so voditelja in obiskovalci poslušali odgovore na dve vprašanji, ki so bila za vse kandidate enaka. Prvo je bilo s področja sociale, kjer družina dveh brezposelnih staršev z dvema otrokoma prejemata 186 evrov manj kot družina, kjer delata starša za minimalno plačilo. Vincenc Frece je poudaril, da se bo SD prizadeval, da bi pri socialni podpori uvedli variabilni del, ki se bo večal ali manjšal, odvisno od tega, kako si bo brezposleni prizadeval za zaposlitev. “Vsak bi moral zaslužiti toliko, da lahko normalno živi,” je izpostavila Koleševa in dodala, da so si v vladi uspešno prizadevali povečati število zaposlenih, višina minimalne plače pa bo zaveza SMC za naslednja štiri leta. “Da lahko ljudje z delom normalno preživijo, v SLS predvidevajo 800 evrov minimalne plače,” je k razpravi dodala Rožejeva. “Tisti, ki dela, mora živeti bolje od tistega, ki ne dela, kar se danes ne dogaja,” je dodala Mira Jazbec, predlagali pa bodo, da bo minimalna ura dela 5 evrov bruto, izpostavila pa je tudi, da bi tisti brezposleni, ki lahko delajo, morali opraviti določeno število družbeno koristnih ur.

Urška Kabaj Pleterski je izpostavila, da se bodo v LMŠ prizadevali za ureditev tega razmerja in želijo pomagati malemu človeku. Jelka Godec je razpravljala, da si bo prizadevala, da se zniža obdavčitev plač, minimalna plača bi morala biti po urni postavki, socialno pomoč, ki pa je pri nekaterih višja kot pokojnine, pa je označila za nedopustno. Roman Zalokar je povedal, da bi se moralo razbremeniti gospodarstvo, ki bo zaradi tega odpiralo nova delovna mesta, socialno pomoč pa bi dal le tistim, ki so za delo nezmožni. “Rešitev je večje zaposlovanje, da delojadalcem omogočimo nižje stroške z delavcem, delavcem pa naj ostane več denarja v žepu,” je dodala Drametova. Da je minimalna plača premajhna, se je strinjal tudi Škoberne in izpostavil, da delodajalci ne dajejo več kot minimalno plačo. “Gre za naraščujočo neenakost,” je povedal Polnar in izpostavil problem, da 70 % zaposlenih ne dosega povprečne plače. “Država bi morala zagotoviti regulacijo plač in s tem zagotavljati družbeno kohezijo.”

O primerni povprečnini

Voditelja sta kandidatke in kandidate spraševala tudi o povprečnini, za katero župani trdijo, da bi že od 2011 povprečina, ki so jo prejele občine, bila nižja od tiste, ki bi morala biti izračunana. V letu 2018 je povprečnina 551 evrov, v naslednjem letu pa bo celo najvišja v Sloveniji – 558 evrov. So občine prikrajšane za ta finančna sredstva? V kakšni meri je na višino v smislu pogajalskih izhodišč vplivala novela zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, pa je bilo naslednje vprašanje za vse kandidate.

“Občine niso delile usode države v tistem najhujšem kriznem obdobju, res pa je, da je bila povprečnina na začetku mandata zelo nizka, se pa bo v naslednjem letu zvišala na rekordno,” je odgovarjala Anita Koleša, k temu pa prispeva vsak poslanec, videla pa je problem o denarju za kulturo. Rožejeva je krivdo, da so povprečnine nižje, videla ravno v tem, da župani ne smejo več kandidirati za župane, ter poudarila, da je za to, da župani kandidirajo, saj jih ima SLS kar 31. “Povprečnina je eden bistvenih prihodkov občine, po ZUJF mora občina zagotavljati vodno in cestno omrežje, zato je ta povprečnina za občino izrednega pomena ter ni prav, da se zmanjšuje,” je povedala Jazbečeva. Da je potrebno razmerje med zakonsko in dejansko povprečnino urediti, je zagovarjala Urška Kabaj Pleterski. Jelka Godec je krivdo za ta korak pripisala dvema združenjenema občin, ki jim “očitno to odgovarja.” Vidi pa tudi problem, da marsikatera občina ni aktivna na tem področju. “Šentjurska občina zagotovo potrebuje večjo povprečnino, kot jo potrebuje v Ljubljani Janković,” je razpravljal Zalokar ter izpostavil dvigovanje povprečnine na račun “vlačenja migrantov v Ljubljano.”

“Nižanje povprečnin se pozna pri razvoju občin in prihaja do centralizacije,” je dodala k razpravi Drametova, program NSi-ja pa se zavzema za decentralizacijo in ustanovitev pokrajin. Škoberne je izpostavil, da če bi bile večje plače, bi država lahko pobrala večje davke, ter dodal, da ni za združevanje dveh služb naenkrat, saj jih ne more nihče kvalitetno opravljati. Slednji je razpravljal tudi Polnar, ki je izpostavil, da govorimo o sorazmerju virov in pristojnosti, predvsem pa avtonomije pri odločanju pri razporeditvi teh sredstev, ter izpostavil, da morajo občine za pokrivanje zakonskih obveznosti, kot so vrtci, šole itd. odtegniti sredstva iz sredstev, namenjenih za investicije. Vincenc Frece je še dodal, da je nerazdružljivost funkcij vplivala na to. Za majhne občine je bolj pomembna kot za večje občine, se pa bo prizadeval za čim večjo povprečnino, seveda s pogojem, da se ob tem povečajo tudi prihodki v državni proračun.

Indvidiualna vprašanja

Razpravo, predvsem pri replikah, so umirili Ljudski pevci s Prevorja, ki so zapeli nekaj slovenskih ljudskih ter avtorskih, ki so nastale pod peresom Majde Rezec.

V nadaljevanju sta urednika, ki sta moderirala srečanje, vsakemu kandidatu postavila individualno vprašanje, ki se je tikalo predvsem programa strank ali lastnega pogleda. Izbrala pa sta predvsem tiste točke volilnega programa, ki so nekako odstopale od tradicionalnih volilnih obljub. Tako sta Jelko Godec spraševala o korupciji v Sloveniji, Freceta, na kakšen način nameravajo povečati minimalno plačo v zasebnem sektorju, Drametovo o begu možganov in zmanjšanju brezposelnosti, Jazbečevo o reševanju obmejnih sporov, Koleševo o tem, kako bodo financirali obljubo o zastonjskem vrtcu eno leto pred šolo, Kabaj Pleterski sta namenila vprašanje, za katere razvojne projekte si bo prizadevala v Šentjurju, Polnarju, kakšna bi bila primerna pokojnina. Rožejevo sta povprašala o ukinitvi domačih nalog, Zalokarja o iztopu Slovenije iz EU in Škoberneta o sistemski korupciji.

Po končanem soočenju so se poslanske kandidatke in kandidati še podružili z obiskovalci v avli IKC in spregovorili še o kateri vroči temi letošnjega volilnega leta. (Jure Godler)

Sorodne novice

Podprli vsa referendumska vprašanja razen evtanazije

Jure Godler

Zdenka Jan je nova predsednica ZDUS

Milenka Blažević

Barbara Gradič Oset na čelu kulturnikov

Jure Godler

Menjava na poveljniškem stolčku gasilske zveze

Tjaša Ferlež

Šentjur z močno podporo Anžetu Logarju, v drugi krog tudi Nataša Pirc Musar

ViP

Do 16. ure volilna udeležba v Šentjurju nad povprečjem države

ViP
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več