29.1 C
Šentjur pri Celju
19/06/2024
sentjur.net

Za uspešnim čebelarjem stoji uspešna čebelarka

Ob svetovnem dnevu čebel, 20. maju, smo k pogovoru povabili šentjursko čebelarko Mihaelo Kotnik, ki je že vrsto let čebelarka in članica Čebelarske družine Šentjur ter jo je v vlogi predsednice društva uspešno vodila kar 11 let. Njeno delo je z zdravstvenega vidika omejeno, a je kljub vsemu ljubezen do čebelarstva močna, zato se je z vso vnemo vključila v delovanje čebelarskega društva in tesnejši stik s čebelami prepustila svojemu možu.

Od kod izvira vaša ljubezen do čebelarstva?

Kot otrok sem bila prisotna pri čebelarjenju svojega strica, ki je prevzel čebelnjak po mojem starem očetu. To so bila zgodnja otroška leta in kljub temu mi je ostalo v spominu, ki ni zbledel do trenutka, ko se mi je pokazala možnost, da lahko čebelarim sama. Seveda me je k temu spodbudil tudi strah, ki se je pojavil, ko sem ugotovila, da na sivki, ki je posajena ob hiši, ni bilo čebele. Ker sem človek akcije, sem vedela, da je treba nekaj ukreniti. To je bil čas, ko je bila na vidiku upokojitev, in ravno takrat je čebelar Viki prodajal čebelje družine. Vedela sem, da je zanesljiv, in kupila prvo družino. Seveda sem imela to prednost, da je bil svak tudi čebelar, ki je obenem bil tudi dober mentor.

Kako dolgo ste že aktivna čebelarka?

Skupaj z možem čebelarim že 16 let, kajti sama sem po dveh letih doživela alergično reakcijo na pik čebele in je tako delo s čebelami prevzel mož. Ker sem bila iz zdravstvenega vidika omejena z deli pri čebelah, sem se zato aktivneje vključila v delovanje Čebelarskega društva Šentjur in bila 11 let predsednica.

Kakšna je vaša pot v čebelarstvu?

Kot sem že dejala, je najprej bila ena čebelja družina, kateri jih je sledilo še več. Največ sva jih imela 12, saj sem menila, da je za področje opraševanja to zadostno število. Prvi cilj je bil opraševanje, seveda pa tudi kot nagrada, med. Predvsem med za domačo porabo, če pa ga je kaj viška, ga z veseljem deliva s prijatelji.

Kako je videti vaš dan, dan čebelarja?

Ker nismo poklicni čebelarji, naš delovnik ni nekaj posebnega, se je pa treba večkrat prilagoditi glede na okoliščine v panju, čas … Pozimi se pripraviš na sezono, in sicer izvajamo zabijanje in žičenje satnikov, prebiramo strokovno literaturo, kajti znanja ni nikoli dovolj, postorimo kaj po čebelnjaku, vendar čebele zahtevajo mir, zato moramo biti previdni. Vse leto se prilagajamo glede na potrebe, ki jih prinaša posamezno obdobje. Seveda pa je najlepši čas tisti, ko točimo med.

Zakaj so čebelarji tako pomembni?

Ker čebele v tem sodobnem času ne bi preživele brez čebelarja. Da se ohrani narava za naše zanamce, je dolžnost vsakega posameznika, da prispeva k temu. Vendar je zavedanje ljudi še vedno vse premalo. Čebelarji se trudimo ozaveščati tako odraslo populacijo kot otroke. Vsak čebelar lahko z zgledom in besedo vpliva v svojem bivalnem okolju, kot društvo pa se čebelarji trudimo, da na raznih prireditvah z letaki in zgibankami ozaveščamo širšo populacijo in seveda otroke v vrtcih in šolah.

V Sloveniji imamo to srečo, da Čebelarska zveza Slovenije dobro skrbi za ozaveščenost pomena čebel in čebelarjev, ne samo v Sloveniji, tudi v tujini. Mnoge tuje države imajo Slovenijo za zgled. Čebelarska zveza Slovenije je zaslužna, da imamo 20. maja svetovni dan čebel. Slovenija je domovina čebelarstva. Slovenski čebelnjak že več stoletji krasi značilna oblika in eden izmed najznačilnejših, ki je tudi slovenska posebnost, je tako imenovani AŽ-panj. Čebelari pa se tudi v manjši meri z nakladnimi panji.

Čebelarjenje velja pretežno za moški poklic. Bi se strinjali s tem?

Se strinjam, da so poklicni čebelarji moški, in ne poznam, da bi bila kakšna ženska. Čebelarjenje zahteva kar močnega, trpežnega človeka. Moje mnenje je, da je najlepše, če se v tem poslu združita moška in ženska moč. Tudi pri tem velja rek, da za uspešnim čebelarjem (moškim) stoji uspešna čebelarka (žena). Kar nekaj žensk je čebelark, zasedajo tudi mesto predsednic društev in lepo jih je videti tudi kot zastavonoše. Vendar pretirane gneče ni zaznati.

Kako je s čebelami v teh spomladanskih dneh?

Letos je sedmo leto, ko čebelarji upamo, da bo letina vsaj solidna. Toda za zdaj je še prezgodaj sklepati, kajti vremenske razmere, ki krojijo usodo čebeljih družin in paše, do danes niso nič kaj obetavne. Žal pri vremenu nimamo moči, lahko pa seveda z dejanji kot posameznik in družba pripomoremo veliko. Kako? Najprej, da se zavemo pomena čebele za človeka in naravo. Čebele so najpomembnejše pri opraševanju posameznih rastlin v času cvetenja.

Za primer: v sadjarstvu se potrebuje za oprašitev dve do tri čebelje družine na hektar, še več pri intenzivni pridelavi, na primer češenj, od šest do osem čebeljih družin. Čebele oprašijo rastline in s tem zagotovijo večji donos hrane za ljudi in živali. V Sloveniji čebele opraševanje opravijo brezplačno, medtem ko morajo v Ameriki, Kitajski in že tudi v nekaterih evropskih državah čebelarjem plačati za opraševanje. In ko bomo dojeli dejstva pomena čebel, bomo uspešni pri njihovi zaščiti. Najhujši sovražniki čebelam so prav sadjarji, vinogradniki, ki ne upoštevajo časa škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi, in še bi lahko naštevala. Intenzivna košnja travnikov, kjer rože nimajo možnosti zacveteti.

Zato spodbujamo ljudi k sajenju medovitih rastlin in drevja. Vsaka roža, četudi je posajena na balkonu, lahko doprinese svoj prispevek. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje otrok, zato jih čebelarji obiskujejo tudi v vrtcih in šolah. Veseli me, da nam je naklonjena tudi Občina Šentjur z aktivnim pristopom. V letu 2013 je prejela priznanje Čebelarske zveze Slovenije ‘čebelam najbolj prijazna občina v Sloveniji’, od leta 2023 dalje pa podarja staršem novorojencem sadiko medovite lipe.

Kako lahko potrošnik v trgovini med pisano ponudbo na hitro prepozna slovenski med?

Slovenski med je v posebnih kozarcih, ki so namenjeni samo medu in so značilni za Slovenijo. Na kozarcu je prelepka, na kateri je oznaka za slovenski med, in nalepka, na kateri je država porekla, kdo je med pridelal in polnil kozarec. Zato vedno sledite obliki značilnega kozarca in nalepki, da je ta med resnično pridelan pri nas, v Sloveniji. Vsak čebelar (govorim o manjših čebelarjih) ima svoje kupce, ki se vračajo iz leta v leto. So pa tudi kupci, ki kupujejo v trgovinah, kjer pa so cene različne in je različna tudi kakovost, tako da so to po navadi različice medu s tujih trgov, pri katerih je kakovost vprašljiva.

Kaj bo prinesla prihodnost za čebelarstvo, čebele, pa tudi za človeštvo?

Bojim se, da nič kaj dobrega. Kot sem dejala, čebela potrebuje čebelarja za obstoj, čebelarjev pa je vedno manj. Mladi se vedno manj odločajo za to dejavnost, razlogov je več. Pomanjkanje časa, to se sliši najpogosteje, potem pa tudi neugodne vremenske razmere za čebelarjenje. In posledično, to ni preveč obetavno za človeštvo. (Tjaša Ferlež)

Sorodne novice

Spoznavali so kako iz zrnja nastane kruh

Jure Godler

Vrata je odprl Rožančev čebelnjak

Jure Godler

Brez čebel ne preživi niti človek

Tjaša Ferlež

Optimistično in medovito v leto 2022

Tjaša Ferlež

Z otroškimi risbicami proslavili svetovni dan čebel

Jure Godler

Čebele in čebelarji praznovali svetovni dan čebel

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več