Ponikva, 18. 11. 2025 – V spoštljivem vzdušju je v torek, 18. novembra, v Kulturnem domu na Ponikvi potekala okrogla miza, posvečena razmisleku o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zbrani udeleženci so skupaj premleli eno izmed trenutno najobčutljivejših tem našega časa.
Gostji tokratne okrogle mize na Ponikvi sta bili poslanka Iva Dimic in sestra Emanuela Žerdin. Uvodoma je vse lepo pozdravila občinska svetnica Cirila Laubič, ki je med drugim poudarila, da je vsako življenje dar – največ, kar človek ima – in tisto, kar nas dela neponovljive. Njeni uvodni misli sta se kmalu pridružili tudi obe gostji večera, ki sta pomen referendumskega vprašanja povezali s človekom, dostojanstvom in druženjem. Sestra Emanuela je takoj na začetku dejala, da so takšna srečanja pomembna, saj se ljudje ob njih resnično srečamo, pogovarjamo in odpiramo teme, ki jih mnogi prelahko jemljejo za samoumevne, a to nikakor niso.
Pogovor z gostjama je vodila Nataša Brežnik, ki je večer spretno krmarila med vprašanji, ju usmerjala in mestoma tudi provokativno izzvala. Med drugim so izpostavili, da predlog zakona po njihovem mnenju dragocenost življenja postavlja pod vprašaj ter odpira povsem nov način razumevanja življenja in dostojanstva v slovenski družbi. Kot so poudarili, je odločitev pretežka, da bi jo sprejemali nepremišljeno ali brez popolne informiranosti celotne javnosti.
V nadaljevanju je poslanka NSi, Iva Dimic, predstavila pravne in etične vidike referenduma ter udeležencem pomagala razjasniti dileme, ki so se pojavljale ob prebiranju zakonodajnega predloga. Razprava je pokazala, da ljudje ne iščejo le odgovorov – iščejo varnost, bližino in zagotovilo, da v najtežjih trenutkih ne bodo ostali sami.
Paliativna oskrba
Posebej pretresljiv in dragocen je bil nastop sestre Emanuele Žerdin iz hiše Ljubhospic, ki je z dolgoletnimi izkušnjami paliativne oskrbe delila zgodbe o žalosti, bolečini in strahu – pa tudi o hvaležnosti, spravi in tihi moči sočutja. Udeležencem je slikovito prikazala, kako pomembna je dostopna, kakovostna paliativna oskrba ter kako lahko lajšanje trpljenja, človeška bližina in strokovna podpora omogočijo človeku, da živi do konca, brez občutka, da je breme ali sam v svoji stiski.
Na dogodku je bilo večkrat poudarjeno, da se prava skrb za skupnost pokaže prav v odnosu do tistih, ki so najbolj ranljivi. V trenutkih, ko je človekovo življenje polno bolečine, negotovosti ali strahu, si družba ne sme umivati rok. Namesto tega si želimo Slovenijo, kjer nihče ne ostane sam – kjer so v najtežjih obdobjih na voljo podporne roke bližnjih, strokovna pomoč, ki zna lajšati trpljenje, ter topla človeška bližina, ki daje občutek varnosti in smisla.
Po zaključku uradnega pogovora sta gostji odgovorili tudi na vprašanja iz občinstva, ki so se dotikala tako osebnih izkušenj kot širših družbenih dilem. Razprava se je tako naravno prelila v sproščeno, neformalno druženje, kjer so udeleženci ob prijetnem pogovoru izmenjali misli, občutke in refleksije večera. (Tjaša Ferlež)
