Dobrina, 11. julij 2026 – Dobrina je tudi letos zaživela v znamenju kulture, glasbe, starih običajev in prijetnega druženja. Društvo IZVIRI Dobrina je pripravilo že 28. Dobrinsko noč, ki je v kraj privabila številne domačine, obiskovalce in ljubitelje bogate kozjanske dediščine.
Dobrina, slikovito naselje na južnem pobočju Žusma, približno 18 kilometrov oddaljeno od Šentjurja, je v soboto, 11. julija 2026, znova zadihala s posebnim poletnim utripom. Kraj, ki leži v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo tudi »naše kozjansko morje«, je poznan tudi po Grajskem vrelcu, izviru zdravilne vode. Prav v takšnem okolju je Društvo IZVIRI Dobrina pripravilo tradicionalno prireditev, ki je že vrsto let nepogrešljiv del poletnega dogajanja v občini Šentjur in je bila tudi letos vključena v program Šentjurskega poletja 2026.
Društvo IZVIRI Dobrina pod vodstvom predsednice Danice Recko že 30 let skrbi za ohranjanje etnografske, kulturne in športne dediščine kraja. Dobrinska noč je ena izmed prireditev, s katerimi želijo domačini obiskovalcem približati življenje nekoč, domače ustvarjalce in kulturno izročilo ter predvsem pokazati, da tradicija v Dobrini še vedno živi. Tudi letošnjo prireditev je odprla predsednica društva Danica Recko, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila pomen Dobrinske noči kot osrednje kulturne in turistične prireditve krajevne skupnosti. Izpostavila je predvsem pomen druženja ter ohranjanja kulturne dediščine in starih običajev, ki jih je treba približati tudi mlajšim rodovom, da ne bi utonili v pozabo. Zbrane je toplo pozdravila in jim zaželela prijetno druženje v Dobrini.
Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednik Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan. V svojih nagovorih sta poudarila pomen povezovanja krajanov, ohranjanja tradicije ter prizadevanj društev, ki s svojim delom bogatijo življenje v krajevni skupnosti in občini.
Bogat kulturni program
Sledil je raznolik kulturni program, v katerem so se predstavili domači in okoliški ustvarjalci ter mladi glasbeniki.
Posebno mesto je pripadlo domačinki Ivanki Uduč, planinski pesnici in veliki ljubiteljici zapisane besede. Predstavila se je s pesmijo Oda Dobrini, s katero je izrazila svojo povezanost z domačim krajem in domoljubje. Ivanka Uduč je že vse življenje predana literarnemu ustvarjanju in kulturnemu dogajanju. Njena vzornica je bila rojakinja, pisateljica Ana Wambrechtsamer, sama pa je leta 1964 prejela nagrado takratnega Celjskega tednika za sodelovanje na natečaju Mir, prijateljstvo med narodi.
Glasbeni del programa je nadaljeval Franci Lipnik, učenec Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, ki se že tri leta uči igranja kitare pri učitelju Urošu Eferlu. Obiskovalcem se je predstavil s skladbo Mornarska.
Na harmoniki sta se predstavila Vall Kupec in Lan Žlender. Vall se igranja harmonike uči tri leta pri Davorju Pušniku, Lan pa dve leti pri Simonu Leskovšku. Skupaj sta zaigrala znano Avsenikovo skladbo Na Golici, Vall Kupec pa je samostojno izvedel še skladbo Kmetič praznuje.
S svojim petjem je program obogatila vokalna skupina ŠENTROG, ki prihaja iz Šentvida pri Grobelnem in Rogaške Slatine. Njeno ime je nastalo kot skovanka imen obeh krajev. Člani skupaj prepevajo že enajsto leto, pogosto pa nastopajo tudi v domovih za starejše ter na različnih prireditvah in srečanjih. V Dobrini so zapeli štiri ljudske pesmi, ob tem pa Društvu IZVIRI čestitali za uspešno delo in mu zaželeli veliko uspehov tudi v prihodnje.
Ko spregovorijo stare obrti in domača dediščina
Dobrinska noč ni bila namenjena le glasbi in petju. Pomemben del prireditve je predstavljalo tudi ohranjanje kulturne in etnografske dediščine.
Obiskovalci so si lahko ogledali spominsko sobo Daniela Artička, pisatelja in raziskovalca ljudskega slovstva na območju Žusma in širšega Kozjanskega. Artičkov bogat opus obsega več kot 40 literarnih del, njegovo življenje in delo pa sta predstavljena v nekdanjem šolskem poslopju v Dobrini. Med zanimivostmi je tudi velika starinska omara, ki naj bi nekoč pripadala žusemskim graščakom, na ogled pa so tudi številna priznanja, ki jih je prejel za svoje delo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi kratek film o njegovem življenju.
Za ljubitelje nekdanjega načina življenja je bila zanimiva vožnja s kočijo, ki jo je pripravila sekcija Furmani veterani matičnega Društva IZVIRI. Svoje znanje so predstavili tudi kovači iz Kulturnega društva Prevorje pod vodstvom Mirka Pajka, obiskovalci pa so lahko spremljali izdelavo lokov, ki jo je predstavil Jernej Trampte, ter prikaz luščenja koruze in izdelovanja vrvi, ki ga je pripravilo Turistično društvo Šentilj pri Velenju.
V dvorani so bili na ogled razstavno-prodajni kotiček Društva IZVIRI Dobrina, ustvarjalne delavnice za otroke ter razstava umetniških del Lepote Žusma. Ta je nastala v okviru že osmega slikarskega srečanja, ki ga pripravlja sekcija Megaliti Žusma, katere predsednica je Andreja Križan Lipnik.
Zahvala podpornikom in večerni obisk
Organizatorji so se zahvalili vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, med njimi Občini Šentjur, Turistični zvezi Slovenije, Krajevni skupnosti Loka pri Žusmu, Štajerskemu valu, podjetju Ahac, trgovini Kea, Izletniški kmetiji Špoljar Joško, Ekološki kmetiji Oset Jure, Magdi Recko in PGD Dobrina. Posebna zahvala je bila namenjena tudi vsem darovalcem za bogat srečelov.
V večernih urah sta zbrane obiskala tudi predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek Peter Misja z ženo, kar je prireditvi dodalo še posebno prijetno noto in pokazalo, da Dobrinska noč povezuje tudi ljudi iz širšega okolja.
Večer ob glasbi
Ko se je kulturni in etnografski del prireditve zaključil, se je Dobrinska noč prelevila v sproščen poletni večer. Za glasbo in dobro razpoloženje je poskrbel Grant Kvintet, nato pa se je predstavil še Ansambel Finta, mlada narodno-zabavna zasedba iz okolice Šentjurja.
Ansambel Finta vodi Aljaž Žafran, člane pa povezuje predvsem ljubezen do glasbe in želja, da z energičnim nastopom ter dobro voljo ustvarijo prijetno vzdušje za vse generacije. Njihov repertoar temelji na zimzelenih narodno-zabavnih uspešnicah, posežejo pa tudi po rocku in zabavnih ritmih.
Dobrinska noč je tako tudi letos združila kulturo, glasbo, tradicijo, stare obrti, umetnost in druženje. Predvsem pa je bila priložnost, da so domačini pokazali, na kako bogati dediščini temelji njihov kraj. Takšne prireditve so pomembne prav zato, ker dediščine ne ohranjajo le v spominu, temveč jo skozi druženje, ustvarjanje in sodelovanje prenašajo na nove generacije.
Dobrina je tudi letos dokazala, da lahko majhen kraj s povezovanjem ljudi pripravi velik dogodek – takšen, na katerega se je lepo vračati.
