Šentjur, 7. 4. 2016 – V sklopu literarnih večerov, ki jih pripravljajo v Knjižnici Šentjur, je tokrat “prišel na vrsto” domači obraz. Svojo knjigo Od Radane vasi do Ponikve je predstavil Franc Kovač. Nekdanji politični zapornik, poslanec, predsednik skupščine Občine Šentjur ter urednik in ustanovitelj lokalnega časopisa je v jeseni življenja izdal svojo drugo knjigo – po knjigi Spomini na šentjurski Demos. Nekdanji urednik Šentjurskih novic je v svojem 16-letnem urednikovanju lokalnemu časopisu večkrat predstavil svoje videnje, najsi je bilo to bralcem všeč ali ne. Roko na srce, velikokrat pa je ravno s svojimi zapisi, poleg tega, da je razburil razne veljake, precej razburkal šentjursko politično in družbeno sceno. Ko se je pred nekaj leti umaknil iz javnosti, se je marsikateremu odvalil kamen iz srca in je kakšna nečednost za vedno pometena pod preprogo. Čeprav se je Kovača večkrat nadel vzdevek nekoga, ki “vidi vse črno”, pa temu velikokrat ni bilo tako. S svojimi članki je pripomogel, da so se pošteno zatresli in stresli stolčki šentjurskim županom.
S Kovačem se je na literarnem večeru pogovarjala direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Že v samem uvodu se je začutilo, da ne bo literarni večer zgolj v superlativih, kot je ponavadi na takšnih dogodkih. Uvertura v razmeroma napet pogovor je bila kulturna, saj sta nastopili citrarka Jasmina Levičar in sopranistka Martina Zapušek. Osetova je že na začetku pojasnila, da se je z gostom dogovorila, da se bosta ona – kot povezovalka in spraševalka – ter Kovač – kot gost – približevala vsak svoji resnici, kar je za takšne literarne večere precej nenavadno. Ta odločitev pa je literarni večer naredila še toliko bolj zanimivega, saj ga ni bilo v nabito polni avli IKC tistega, ki bi ob literarnem večeru zazehal.
Kovač je s svojo avtobiografijo, ki je mimogrede prvi takšen objavljen šentjurski zapis, postavil nove meje podajanja svojih misli in opisa svojega življenja. O svoji življenjski poti piše tako zelo odkrito, da za marsikateri dogodek, opisan v knjigi, niso vedeli niti njegovi domači. Zelo nazorno opisuje, kako je pristal v zaporu bivše Jugoslavije zaradi nespametno izrečenih besed ter kako mu je ta kazen začrtala novo pot. Nazorno opisuje tudi svoje ljubezensko in spolno življenje. V knjigi pa se je precej distanciral od politike in politične angažiranosti. Bralci, ki FK-ja, kakor se je podpisoval pod svoje članke, poznajo, so po pričevanjih knjigo prebrali na en dih. Čeprav je Kovač nebesedno namignil, da se s to knjigo poslavlja in se njegova življenjska pot počasi zaključuje, pa njegova energija in odkrit pogled še vedno gori in verjamemo, da bo še mnoga leta. (Jure Godler)
