»Kakor smo se domenili,
sporočam vam, da spet bomo se dobili,
saj 50 let bo od takrat,
ko smo šolski prag prestopili prvikrat.«
Takole se je glasilo vabilo sošolk in sošolcev generacije 1969, ki se je ponovno zbrala pred Osnovno šolo Ponkva. Ne ravno pred tisto, v katero so ponosno vkorakali petdeset let nazaj, saj je le ta sedaj v zasebni lasti in je sedaj namenjena drugi dejavnosti. Njihovemu prisrčnemu vabilu se je odzvala tudi učiteljica oziroma takrat bolj poznana »tovarišica« Vera Gradišnik, ki jih je učila v 1. razredu in jim bila razredničarka. Kot se še dobro spominjajo, so ob vstopu v šolo dobili rumene rutice za varnost v prometu, ki so si jih kot otroci nadeli okoli vratu, na srečanju pa so si v simbol spomina rutico privezali kar okoli rok.
Veseli so bili drug drugega, posebno še njihove razredničarke Vere Gradišnik, ki jih je z njihovo pomočjo počasi prepoznavala. Ob tem so se zabavali in nasmejali, kajti toliko letih izgledajo pač malce drugače kot pred 50 leti. Po skupnem fotografiranju za spomin, pri novi šoli, so druženje in klepet nadaljevali v vinotoču Šmit. Ob dobri hrani so klepetali in se spominjali veselih in žalostnih dogodkov, ki jim jih je natrosilo življenje. Spomnili so se tudi sošolcev, sošolk in učiteljev, ki so žal že pokojni. Njihove življenjske zgodbe in poklici so bili različni, a vsi so bili enotnega mnenja, da je pol stoletja zelo hitro minilo in da so lahko hvaležni ter ponosni, da so se po tolikih letih ponovno zbrali in se poveselili. Bilo je nepozabno, zato so si obljubili, da bodo našli še kakšen vzrok in obletnico, da se kmalu zopet srečajo. (Tjaša Ferlež, Foto: Osebni arhiv)
