Šentjur, 10. 4. 2026 – Rokopis ni zgolj sled črnila na papirju, je odsev pisca v trenutku pisanja, njegovega toka misli ter pomeni intimno vez med avtorjevo dušo in zunanjim svetom. Prav zaradi tega je dragocen in neponovljiv. O izpovedni moči pesniškega jezika Ivanke Uduč lahko samo ponovimo, kar sta o njej že zapisala dva znana Šentjurčana:
»Njena pesniška govorica je vsakemu razumljiva, a močna in prepričljiva … Gre za izrekanje resnic včerajšnjega sveta, bolečine ob vdoru, praznemu dobičku naklonjene družbe, in izgubi vrednot nekdanje vaške idile.« (Franc Kovač)
»Čeprav imamo Ivanko za ljudsko pesnico, še zdaleč ni preprosta pesnica. Del njenih pesmi je z globoko eksistencialno vsebino – vsebino usode in bogatega razmišljanja o življenju – to pa je dosti več kot ljudska pesem.« (Rado Palir)
(Knjižnica Šentjur)
