Sele, 24. 5. 2014 – V kavarni Levada je svojo novo knjigo predstavila Šentjurčanka Eva Kovač. Na vrtu kavarne, v sončnem večeru, se je prostor napolnil do zadnjega kotička. Po njenem prvencu “Tri pike”, ki ga je napisala že pred leti, je ponovno prebujenje njene literarne žilice prinesel avtobiografski roman “Sonce zahaja v Celju”, ki ga je predstavila na literarnem večeru.
Ob zvoku kitare je avtorica svoje druge knjige pričela z odlomkom: “Zdaj je konec. Odpiram prazne prostore in grem naprej, pa če potem takoj umrem. Ti nosiš obljubo v sebi, je rekel Lado in obljuba je pognala korenine vame. Ne smem ga razočarati, pa če se svet podre, ker z njim sem cela …” Čeprav so v knjigi z naslovom Sonce zahaja v Celju imena izmišljena, je knjiga zelo intimno avtobiografska. Kovačeva v njej detajlno opisuje svoj padec in iskanje rešitve v drogah ter ponovni vzpon s Teorijo vrednosti neuspeha z Metodologijo čiščenja vrednot. Z urednikom iz Založbe Litera, Orlandom Uršičem, sta predstavila nastanek knjige ter se pogovarjala o odnosih med ljudi. Knjiga Sonce zahaja v Celju zaznamuje iskreno pisanje. “Junakinja romana gre v ta odnos brez rezerve,” je uvodoma opisal novo stvaritev Uršič. “Poetičnost jezika, s katerim se bralec skupaj z Evo Kovač utaplja v tesnobi, bolečini, hrepenenju in v globinah mračnega zapeljevanja trde droge, je naravnost presunljiva,” so pohvalili novo delo tudi v založbi Litera, ki je roman izdala.
Odvisnost
Roman govori o skupni poti narkomana in študentke, ki skuša rešiti svojega partnerja in ga odvaditi odvisnosti, na tej poti pa postane tudi sama odvisnica. Sonce zahaja v Celju je roman o odvisnosti – o odvisnosti od odnosa, kjer se dva človeka zaljubita in “potujeta skozi pekel”, druga odvisnost, ki se prepleta v romanu, je odvisnost od heroina. Oba glavna junaka se trudita, da bi se rešila primeža droge, kar uspe le močnejšemu liku v romanu – ženski, ki je “zavedajoči se džanki”. “Avtorica lahko z malo besedami pove res veliko,” je urednik pohvalil moč njenega jezika. Po Uršičevem mnenju se roman od drugih knjig odvisnikov razlikuje po tem, da avtorica za svojo zasvojenost ne krivi okolice, staršev oziroma drugih ljudi, pač pa išče razloge v sebi. “Postala sem iz nefunkcionalne osebe še več kot funkcionalna – danes sem recimo zvezda,” se je pošalila razpoložena avtorica .
Za kulturno popestritev sta poskrbela Uroš Eferl na kitari, zapel pa je Jernej Križman. Na koncu literarnega večera je zbrane avtorica romana počastila še s torto, nadaljevali pa so z zabavo pozno v noč. (J. G.)