Igor Gobec je zaključil srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju ter doštudiral ekonomijo na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Zaposlen je bil v različnih podjetjih, nekaj let pa je nabiral izkušnje tudi v tujini. Danes vodi lastno podjetje in se ukvarja z zunanjo trgovino in vodenjem projektov. Od leta 2006 živi na Proseniškem.
Ste kandidat Dobre države za volitve v Evropski parlament. Zakaj Dobra država?
Dobra država je edina, ki se iskreno bori proti korupciji in proti škodljivim delitvam na levo in desno, ki hromijo razvojne potenciale Slovenije. Naš program ponuja preseganje levo-desnega populizma, ki ne najde odgovorov na aktualna politična vprašanja in zastruplja splošno družbeno ozračje v EU. Dobra država ima ekipo, ki ji lahko zaupam, saj so v njej strokovnjaki – ljudje, ki so v življenju že nekaj pokazali in niso zlorabili svojega položaja. Ne nazadnje, predsednik stranke dr. Bojan Dobovšek je eden najbolj kredibilnih ljudi, politikov, kar jih poznam.
Kandidrate na listi Dobre države na 5. mestu. Kakšne so vaše možnosti za uspeh?
Predvsem gre za uspeh celotne liste Dobre države, ki ga lahko zagotovimo vsi skupaj na listi s svojim prizadevanjem na državni ravni in lokalnem okolju. Naš cilj je dobiti enega poslanca. Če bodo mediji korektni do vseh strank, je ta cilj realen. Obstaja tudi možnost preferenčnega glasu in izvolitev katerega koli kandidata ne glede na vrstni red.
Če boste izvoljeni, se boste priključili kateri evropski straniki in zakaj?
Trenutno ne vidimo skupine, ki bi celovito odražala naše cilje in program. Vse te skupine na evropski ravni so utrujene od ideološkega in osebnega prestiža, ki EU ne more popeljati naprej, sploh pa ne reševati akutnih vprašanj aktualnega trenutka in prihodnosti: Brexita, rastočega populizma, migracij, mladih, položaja EU v svetu, trajnostnega razvoja, prehoda v digitalno družbo …
Evroposlanci so praviloma bolj skriti medijem in marsikdo ne ve ničesar o njihovem delu. V katerem resorju se vidite?
Evroposlanci so skriti pred očmi javnosti predvsem zato, ker so preveč neaktivni, delujejo samo ideološko. Zlijejo se v sistem od ljudi odtujenih evrokratov in pozabijo na interese ljudi, ki so jih izvolili. Evropo moramo zato nazaj približati Evropejcem, kar je tudi nas slogan nastopanja teh volitvah.
Igor Gobec
Evropo moramo približati nazaj Evropejcem.
Na katerem področju bi lahko pomagali domačemu Šentjurju in Sloveniji ter kako?
Predvsem z aktivnim predstavljanjem naših stališč, s preprečevanjem zlorab na področju delitve evropskih sredstev, s pomočjo pri izvedbi različnih lokalnih projektov, z omejevanjem birokracije, zagotavljanju enake obravnave Slovenije pri evropskih projektih. Tudi s sodelovanjem z Razvojno agencijo Kozjansko.
Kako vpliva politika EU na Slovenijo?
Vaše vprašanje v bistvu kaže na osnovo problema: EU je Slovenija, EU ni neka tvorba tam nekje, ki nima veze z nami, zato moramo aktivno sodelovati pri ustvarjanju njenih politik, ne pa samo hoditi v Bruselj na “sestankarski turizem” brez vsebine, brez predlogov. Včasih je potrebno tudi povzdigniti glas, zastopati slovenske interese bolj agresivno. Tak primer je gotovo spoštovanje Schengna, kjer Avstrija krši dogovore o notranjih mejah, pa arbitraža s Hrvaško.
Med zadnjimi odmevnimi zakoni je tudi direktiva o prepovedi določenih izdelkov iz plastike. Kakšen je vaš pogled na to temo?
Omejitev plastičnih izdelkov za enkratno uporabo je bila že osrednja točka našega programa na državnozborskih volitvah. Tudi takojšnja prepoved uporabe plastičnih vrečk, brez prehodnih obdobij in PR-ovskih ukrepov brez resnih učinkov. Te plastične vrečke so še vedno v trgovinah, odlaga se jih v okolje, država je le brezsramno strošek vrečk prevalila na kupce. To so neresne rešitve brez pravih pozitivnih učinkov na okolje. Pač po sistemu, da nekaj prepoveš in se delaš, da je problem rešen. Zagotoviti je potrebno recikliranje vse odpadne plastike.
Hvala za pogovor!
(Jure Godler)
